Kaj morate vedeti o različnih oblikah železa?
Na trgu obstaja ogromno različnih prehranskih dopolnil z železom, ki se med seboj zelo razlikujejo. Glavna razlika med njimi je količina železa, ki je uporabljena in oblika železa oz. železove soli. Skupno vsem pa je pogosto povzročanje neželenih stranskih učinkov, predvsem zaprtja in slabosti.
Sulfat, fumarat, glukonat, citrat in bisglicinat so najbogostejše oblike železovih soli, ki jih najdemo v prehranskih dopolnilih. Omenjene različice vsebujejo različne količine elementarnega železa in še pomembneje, imajo različno biorazpoložljivost oz. zmožnost absorpcije v telo. Na primer, od 100 mg elementarnega železa v obliki železovega sulfata in fumarata je biološka razpoložljivost približno 27-28 mg, v obliki železovega glukonata pa približno 32 mg.
Kaj se zgodi s preostalim železom, ki se ne absorbira?
To železo se sicer samo izloči iz telesa, vendar prej povzroči še neželene stranske učinke kot so zaprtje, obarvanje blata, slabost, bolečine v trebuhu in neprijeten okus po železu v ustih. Neželeni stranski učinki se med seboj razlikujejo in so odvisni od vsakega posameznika, nekateri bodo imeli več stranskih učinkov, drugi manj. Specifične lastnosti črevesja določenih posameznikov ali različne kronične bolezni lahko absorpcijo železa še poslabšajo, prav tako sočasno uživanje določenih hranil, kot so živila bogata z vlakninami, kalcijem in fitati.
Biorazpoložljivost različnih oblik železa
- Železov bisglicinat – 90%
- Železov citrat – 40%
- Železov glukonat – 32%
- Železov fumarat – 28%
- Železov sulfat – 27%
Raziskovalci na Univerzi v Talinu so ugotovili, da ima dvovalentno železo visoko reaktivnost in lahko povzroči oksidativni stres ter poškoduje celice v prosti obliki. Naboj železovega iona v železovem bisglicinatu nevtralizirata dva liganda (glicin), kar pomeni, da je reaktivnost tovrstnega železovega kompleksa nižja, oksidativni učinek manjši in učinek na želodčno sluznico blažji, torej man vzdraži črevesje. Močne povezave med glicinom in železovimi ioni preprečujejo reakcijo železa s številnimi snovmi v hrani, ki bi sicer znatno zmanjšale absorpcijo železa.
Absorpcija nehemskega železa poteka v dvanajstniku. Topnost številnih železovih spojin se v alkalnem okolju tankega črevesa zmanjša kar poslabša njihovo absorpcijo. To se zgodi z običajnimi oblikami železa npr. železovim fumaratom in železovim sulfatom, železov bisglicinat pa ohrani dobro topnost tudi v alkalnem okolju. To pomeni, da ima to železo potem več časa, da se absorbira. Raztopljeni železov bisglicinat se hidrolizira v sluznici tankega črevesa, sproščeno želeso se absorbira, glicin pa se porabi v drugih, popolnoma običajnih procesih v telesu, kot sta biosinteza nukleinskih kislin in beljakovin. Telo torej med razgradnjo železovega bisglicinata ne tvori nobenih novih in nepotrebnih snovi.
Zakaj železov bisglicinat?
- Železov aminokislinski kelat – železo reagira z dvema molekulama aminokislinskega glicina
- Visoka, približno 90% biorazpoložljivost
- 2 do 4-krat boljša absorpcija v črevesju v primerjavi z drugimi oblikami železa
- Običajno ne povzroča neželenih stranskih učinkov na prebavilih
Avtor
Sandra Rupnik, mag. inž. preh.
VIRI
- Rossana B. et al. Efficacy of Supplementation with Iron Sulfate Compared to Iron Bisglycinate Chelate in Preterm Infants. Current Pediatric Reviews, 2018, 14, 00-00.
- Szarfarc S. et al. Relative effectiveness of iron bis-glycinate chelate (Ferrochel) and ferrous sulfate in the control of iron deficiency in pregnant women. Archivos Latinoamericanos de Nutricion, 2001, No. 51, p. 42-47.
- Milman N, et al. Ferrous bisglycinate 25 mg iron is as effective as ferrous sulfate 50 mg iron in the prophylaxis of iron deficiency and anemia during pregnancy in a randomized trial. J Perinat Med. 2014 Mar;42(2):197-206. doi: 10.1515/jpm-2013-0153.
- Bovell-Benjamin, A.C., et al. Iron absorption from ferrous bisglycinate and ferric trisglycinate in whole maize is regulated by iron status. The American Journal of Clinical Nutrition, 2000, 71, 1563–1569.
- García-Casal, M.N., et al. Vitamin A and beta-carotene can improve nonheme iron absorption from rice, wheat and corn by humans. Journal of Nutrition, 1997, 128, 646–650.
