“So vnete dlesni res prvi korak do izgube zob?”

Marsikdo je prepričan, da je pljuvanje krvi med umivanjem zob posledica učinkovitega ščetkanja. V resnici pa so krvaveče dlesni eden od prvih znakov vnetih dlesni oziroma gingivitisa. Ta predstavlja zgodnjo fazo propadanja obzobnih tkiv in sproža signalno luč za takojšnje ukrepanje.

Propad obzobnih tkiv lahko poteka brez večjih težav in bolečin tudi več let, zato ljudje ponavadi sploh ne vedo, da potrebujejo pomoč. Ker se ne zavedajo resnosti znakov, bolezen počasi napreduje do te stopnje, da se jim zobje začnejo majati in izpadati. Da bi se tem težavam na široko izognili je pomembno, da ukrepamo že ob prvih znakih vnetja dlesni, ko stanje še ni tako zaskrbljujoče in ga še vedno lahko odpravimo sami doma…

V nadaljevanju se bomo naučili, kako prepoznati prve simptome vnetih dlesni, zakaj do vnetja sploh pride in spoznali načine, kako vnete dlesni pozdraviti ter preprečiti poslabšanje bolezni.

Alarm za takojšnje ukrepanje

Skoraj vsak posameznik se kdaj sreča z vnetjem dlesni. Včasih se zgodi, da nekoliko zanemarimo svojo ustno higieno in prvi znaki vnetja se lahko začnejo kazati že po nekaj dneh. Med njimi so najbolj pogosti:

Krvavenje

Eden od najbolj očitnih signalov, da je v naši ustni votlini prisotno vnetje dlesni, je krvavenje, ki nastopi ob stiku dlesni z zobno ščetko, zobno nitko, pogosto tudi hrano. Ne, krvavenje dlesni še zdaleč ni nekaj normalnega in potrebno ga je čimprej zaustaviti.

Krvavenje

Eden od najbolj očitnih signalov, da je v naši ustni votlini prisotno vnetje dlesni, je krvavenje, ki nastopi ob stiku dlesni z zobno ščetko, zobno nitko, pogosto tudi hrano. Ne, krvavenje dlesni še zdaleč ni nekaj normalnega in potrebno ga je čimprej zaustaviti.

Oteklina

Vnete dlesni prepoznamo tudi po oteklini, v ustih pa je pogosto prisoten slab zadah.

Oteklina

Vnete dlesni prepoznamo tudi po oteklini, v ustih pa je pogosto prisoten slab zadah.

Sprememba barve

Nezdrave dlesni niso rožnate barve, temveč temnejše (rdeče do vijolične barve), lahko se pričnejo odmikati od zob, postajajo bolj nežne in občutljive. Spremenjena barva in zmanjšana čvrstost sta dober indikator vnetih dlesni.

Sprememba barve

Nezdrave dlesni niso rožnate barve, temveč temnejše (rdeče do vijolične barve), lahko se pričnejo odmikati od zob, postajajo bolj nežne in občutljive. Spremenjena barva in zmanjšana čvrstost sta dober indikator vnetih dlesni.

Bolečina

Vnetje dlesni lahko izda bolečina, ki jo pogosto napačno pripisujemo zobem.

Bolečina

Vnetje dlesni lahko izda bolečina, ki jo pogosto napačno pripisujemo zobem.

Gnojenje

Kadar v območju med dlesnijo in zobom pride do gnojenja, je seveda tudi to čas za alarm.

Gnojenje

Kadar v območju med dlesnijo in zobom pride do gnojenja, je seveda tudi to čas za alarm.

Vnete dlesni niso vedno rezultat slabe higiene

Dejavniki tveganja za nastanek vnetja oz. gingivitisa so mnogi in na nekatere od njih precej težje vplivamo: proces staranja, genetska predizpozicija, zdravstvena stanja, ki se kažejo v obliki virusnih ali glivičnih okužb ali zmanjšan imunski sistem, ki je posledica levkemije, zdravljenja raka, virusa HIV ipd.

Tudi uporaba nekaterih zdravil lahko vodi do vnetja dlesni. V takšnih primerih se je za nasvet dobro obrniti na osebnega zdravnika. Antiepileptik Fenitoin (zdravljenje epileptičnih napadov) in nekateri zaviralci kalcijevih kanalčkov (zdravljenje angine pektoris, visokega krvnega tlaka in drugih stanj) so znani krivci, ki povzročajo vnete dlesni.

Nosečniški gingivitis

Hormonske spremembe, povezane z nosečnostjo (v nekaterih primerih tudi hormonsko neravnovesje vezano na menstrualni ciklus ali uporabo kontracepcijskih tablet), so lahko prav tako vzrok za vnete dlesni. Pri nosečnicah se težave dlesni zaradi vpliva hormonov najpogosteje pojavijo v drugem ali tretjem trimesečju nosečnosti.

V kolikor vnete dlesni niso posledica katerega izmed zgoraj naštetih razlogov, smo bolezen najverjetneje povzročili z nezdravim načinom življenja ali še najpogosteje s slabo ustno higieno.

“Ampak to je v resnici dobra informacija…”

Pomeni, da lahko vplivamo na razvoj bolezni in pomagamo preprečiti, da bi se vnetje dlesni ponovilo.

Pa si poglejmo, kaj vse lahko povzroča to neprijetno in potencialno nevarno bolezen:

Od slabe ustne higiene do slabih dlesni

Od občasnih zobnih oblog do dejanske izgube zob ne pridemo iz danes na jutri. Gingivitis se namreč razvije v treh stopnjah:

# 1 Zobni plak

Prva stopnja vnetja dlesni je nastanek zobnih oblog oziroma zobnega plaka, ki je nevidna lepljiva masa, sestavljena zlasti iz bakterij. Nastane tako, da sladkor in škrob v hrani reagirata z običajnimi bakterijami v ustni votlini in se hitro oblikuje, zato zahteva vsakodnevno odstranjevanje.

# 2 Plak se spremeni v zobni kamen

Obloge, ki ostanejo na naših zobeh, se v obzobnem žepu (okrog zoba, pod dlesnijo) strdijo v zobni kamen, kjer se prekomerno razmnožujejo bakterije. Zobni kamen obenem otežuje odstranjevanje zobnih oblog in povzroča draženje dlesni ter zahteva profesionalno čiščenje zob.

# 3 Dlesen (gingiva) se vname (od tod ime gingivitis

Dlje kot so obloge in zobni kamen prisotni na zobeh, bolj dražijo dlesen, ki obdaja zobe, kar povzroča vnetje. Sčasoma dlesen oteče in prične ob stiku krvaveti. Stanje lahko vodi v zobno gnilobo (zobni karies) in če gingivitisa ne zdravimo, se lahko iz vnetja razvije paradontoza, ki predstavlja resno tveganje za izgubo zob.

“To ni tvoja krivda”

O pomembnosti zdravih dlesni se žal veliko premalo govori. Sploh glede na skrb zbujajoč podatek, da se več kot 80% ljudi v svojem življenju sreča s kroničnim vnetjem dlesni, ki lahko vodi celo v izpadanje zob.

Ta številka je alarmantna predvsem zato, ker ta bolezen ne prinaša težav samo v naši ustni votlini, ampak pomembno vpliva tudi na naše celotno sistemsko zdravje.

Vnete dlesni niso daleč od paradontoze

Če ne ukrepamo, se vnetje dlesni prelevi v kronično vnetje, ki se lahko razširi v veliko bolj resno stanje, paradontozo. To je bolezen, ki povzroča propadanje zobnih tkiv (najprej dlesni, nato kosti), zobje postanejo majavi in na koncu izpadejo. Kronično vnetje dlesni pa lahko dodatno vodi celo do množice drugih bolezni, saj ga povezujemo z boleznimi dihal, sladkorno boleznijo, koronarno arterijsko boleznijo, možganska kapjo in revmatoidnim artritisom.

Skrajni čas torej, da poskrbimo za zdravje naše ustne votline.

Začnimo pri osnovah: ščetkanje in nitkanje

Za jutranjo in večerno rutino si je potrebno vzeti čas. Krvaveče in boleče dlesni nas ne smejo pri tem ovirati, saj je prvi korak do zdravih dlesni izboljšanje ustne higiene, s čimer preprečujemo razmnoževanje bakterij.

Ščetkanje zob zjutraj in zvečer ter nitkanje medzobnih prostorov vsaj enkrat dnevno sta ključnega pomena za ohranjanje zdrave ustne votline. Zobne obloge odstranjujemo z mehko zobno ščetko ter zobno nitko in medzobno ščetko.

Pripravki iz domače lekarne

Ko pride do vnetja dlesni, se pri ustni higieni ter uživanju vroče ali mrzle hrane in pijače pogosto pojavijo bolečine. Pri manjših lokalnih vnetjih je dobro preizkusiti prvo pomoč v obliki domačih zdravil, v kolikor so bolečine močnejše, pa lahko posežemo tudi po analgetikih.

Napitek iz žajblja slovi kot zdravilo, ki med drugim lajša bolečine pri nastanku vnetja ustne votline. Natrgamo žajbljeve liste, 2-3 žličke te zdravilne rastline zmešamo v 3 decilitre vode, počakamo nekaj minut, nato precedimo in zaužijemo, ko se ohladi na sobno temperaturo.

Za preprečevanje okužb in zmanjševanje vnetja se priporoča tudi slana voda. Fiziološko raztopino dobimo iz prekuhane vode, v kateri smo raztopili kuhinjsko sol (na eno skodelico vode uporabimo žličko soli), z raztopino pa si večkrat dnevno izpiramo ustno votlino.

Napitek iz žajblja slovi kot zdravilo, ki med drugim lajša bolečine pri nastanku vnetja ustne votline. Natrgamo žajbljeve liste, 2-3 žličke te zdravilne rastline zmešamo v 3 decilitre vode, počakamo nekaj minut, nato precedimo in zaužijemo, ko se ohladi na sobno temperaturo.

Za preprečevanje okužb in zmanjševanje vnetja se priporoča tudi slana voda. Fiziološko raztopino dobimo iz prekuhane vode, v kateri smo raztopili kuhinjsko sol (na eno skodelico vode uporabimo žličko soli), z raztopino pa si večkrat dnevno izpiramo ustno votlino.

Kdaj bi bilo smiselno obiskati zobozdravnika?

Če med naštetimi razlogi za pojav vnetja v ustni votlini vzrok pripisujemo zdravstvenemu stanju, ki ga sami ne moremo odpraviti ali pa se vnetje dlesni drastično poslabša, se je dobro posvetovati z zobozdravnikom, ki preveri stanje naših dlesni in globino zobnih žepkov ter po potrebi namesti drenažni trak in nam predpiše antibiotik.

Ne glede na stanje zob, nikar ne pozabimo na redne zobozdravstvene preglede, ki so skupaj z ustno higieno osnova za zdrave zobe.

Je sploh še kaj, kar lahko storimo?

Z vnetjem dlesni se sooča več kot tri četrtine ljudi, a vendar obstaja tako enostaven način, da se rešimo krvavenja, bolečin in oteklin, pa zanj ve premalo ljudi …

“Študije dokazujejo pozitivne učinke”

Po zaslugi razvoja dolgoletnih raziskav ekipe strokovnjakov na področju ustne nege sta blaženje bolečin in odprava vnetja dlesni lahko sila preprosta. Sistem skrbno izbranih 100% naravnih sestavin v kombinaciji s hialuronsko kislino je namreč prepričal že mnoge posameznike, zobozdravnike in tudi avtorje raznih študij s področja oralne patologije, ki proučuje bolezni v ustni votlini.

Več informacij o formuli, ki najhitreje in najenostavneje pomaga pri vnetju dlesni, je na voljo TUKAJ.