– Respiratorni fizioterapevt<\/strong> ima najpomembnej\u0161o vlogo v akutni fazi mo\u017eganske kapi, \u0161e zlasti kadar je bolnik negiben in ogro\u017een zaradi dihalnih oku\u017eb.<\/p>\n – Logoped<\/strong> \u2013 govorni terapevt oceni in zdravi motnje po\u017eiranja ter motnje govora. Bistvena njegova vloga je, da v akutnem obdobju kapi oceni bolnikovo sposobnost po\u017eiranja in poda ustrezna navodila glede hranjenja, saj lahko s tem prepre\u010di aspiracijske plju\u010dnice in pomembno zmanj\u0161a smrtnost. Seveda ima pomembno vlogo pri vnovi\u010dni vzpostavitvi govora, pisanja, ra\u010dunanja in branja. Govor je ve\u010d kot le najpomembnej\u0161i na\u010din medsebojne komunikacije. Na eni strani je osnova na\u0161emu razmi\u0161ljanju v obliki notranjega govora, na drugi strani pa osnova umetnosti, npr. poezije.<\/p>\n Velikokrat so prvi meseci govorne terapije tako naporni, da bolnik \u0161ele kasneje zmore sodelovati in lahko pri\u010dakujemo ve\u010dje spremembe govora, branja in pisanja. Ostaja upanje za sporazumevanje, \u010de upo\u0161tevamo nekaj preprostih nasvetov. Nikoli ne govorimo namesto \u010dloveka, ki te\u017eko govori. Po\u010dakajmo raje malo ve\u010d \u010dasa, kakor smo navajeni, in ohranimo pri tem pravo mero potrpe\u017eljivosti. Na\u010delo \u00bbmanj je v\u010dasih ve\u010d\u00ab pri delu z bolniki, ki so zaradi mo\u017eganske kapi utrpeli afazijo, gotovo velja. \u010ce govorna komunikacija ni mogo\u010da, se uvedejo metode za nadomestno komunikacijo [3].<\/p>\n – Delovni terapevt<\/strong> je pomemben del rehabilitacijskega tima, saj z uporabo pripravljalnih in namenskih dejavnosti ohranja ali znova vzpostavlja spretnosti ter posledi\u010dno vpliva na stopnjo samostojnosti. Oceni zmo\u017enosti za opravljanje vsakodnevnih opravil. Glede na oceno bolnikovih sposobnosti se bolnika vklju\u010di v program izvajanja vsakodnevnih dejavnosti, ki vsebujejo vadbo pravilnih polo\u017eajev v postelji in pri sedenju, vstajanja, presedanja, u\u010denje obla\u010denja, sla\u010denja in osebne higiene, opravljanja toalete, u\u010denje vo\u017enje z invalidskim vozi\u010dkom in gospodinjske dejavnosti. Poseben poudarek je na funkcionalni uporabi prizadete roke, na kateri delovni terapevt posku\u0161a izbolj\u0161ati motori\u010dne in zaznavne sposobnosti. \u010ce je treba, delovni terapevt predlaga negovalno posteljo in najprimernej\u0161i vozi\u010dek, pripomo\u010dke za preme\u0161\u010danje (npr. sobno dvigalo), pripomo\u010dke za opravljanje osebne higiene (npr. nastavek za strani\u0161\u010dno \u0161koljko, sede\u017e za tu\u0161 kabino itd.), pripomo\u010dke za opravljanje vsakodnevnih dejavnosti (pripomo\u010dek za obuvanje nogavic, \u017elica za obuvanje s podalj\u0161anim ro\u010dajem, dr\u017eala, name\u0161\u010dena na razli\u010dnih mestih) in pripomo\u010dke za gospodinjske dejavnosti (npr. nedrse\u010da podloga za posodo, pripomo\u010dki za enoro\u010dno odpiranje embala\u017e). Delovni terapevt bolniku in svojcem svetuje glede opreme in prilagoditev v doma\u010dem okolju.<\/p>\n – Klini\u010dni psiholog<\/strong> na podlagi nevropsiholo\u0161ke in klini\u010dne psiholo\u0161ke ocene v rehabilitacijskih programih lahko u\u010dinkovito spremlja proces okrevanja in napredka posameznika po preboleli mo\u017eganski kapi ter objektivno spremlja in spreminja terapevtsko obravnavo [4]. Kognitivne, natan\u010dneje nevropsiholo\u0161ke posledice bolezni se v akutnem obdobju po mo\u017eganski kapi pojavljajo pri ve\u010d kot 90 % bolnikov, vsaj 30 % jih v naslednjem letu razvije demenco vaskularnega tipa. Do 60 % bolnikov ob\u010duti bolj ali manj izrazite kognitivne motnje, kot so te\u017eave v kratkoro\u010dnem pomnjenju, na\u010drtovanju in izvr\u0161evanju aktivnosti, vidno-prostorske motnje in govorno-jezikovne motnje ter pridru\u017eene vedenjske motnje \u0161e dolgo po preboleli kapi. Klini\u010dna slika prizadetih mentalnih sistemov je odvisna od lokalizacije, obse\u017enosti mo\u017eganske kapi, medtem ko glede nevropsiholo\u0161ke prizadetosti ni razlik med mlaj\u0161imi in starej\u0161imi bolniki. Nevropsiholo\u0161ka rehabilitacija je sistematizirana in znanstveno podprta ter holisti\u010dna aplikacija psiholo\u0161kih postopkov, s katerimi izbolj\u0161ujemo kognitivne deficite in spremembe v \u010dustvovanju in vedenju, ki so posledica mo\u017eganske kapi [5]. Prvi korak psiholo\u0161ke obravnave je vzpostaviti kvaliteten stik s pacientom in z njegovimi svojci ali skrbniki. Obseg in narava klini\u010dno-psiholo\u0161ke pomo\u010di se spreminjata glede na bolnikove trenutne zmo\u017enosti in aktualne stiske. Klini\u010dno-psiholo\u0161ka obravnava ima pogosto vlogo \u00bbmostu\u00ab, kjer pomaga bolniku premagati te\u017eave na prehodu iz bolni\u0161nice v doma\u010de okolje [4].<\/p>\n – Socialni delavec<\/strong> skrbi za urejanje prehoda v doma\u010de in \u0161ir\u0161e okolje. Bolniku in njegovim svojcem razlo\u017ei pravice in obveznosti, ki izhajajo iz zakonov in predpisov zdravstvenega varstva, zdravstvenega zavarovanja, socialnega varstva in socialnega skrbstva. Vrniti se v staro okolje z omejenimi mo\u017enostmi in se popolnoma lo\u010diti od starega \u017eivljenja je nekaj, \u010desar si ve\u010dina od nas ne more niti predstavljati. Najbolj zahtevno pa je, ko prizadeti okreva sam. Kadar svojcev ni, je pacient sam in takrat je \u0161e ve\u010dja vloga socialnega delavca, da ga podkrepi in se zares pove\u017ee z vsemi zunanjimi in\u0161titucijami, da \u010dlovek sploh lahko pride nazaj v svoje okolje ali v kak\u0161no drugo. Socialni delavec pomaga pri urejanju namestitve bolnika po odpustu iz bolni\u0161nice ali rehabilitacijske ustanove in pri iskanju ustrezne pomo\u010di v doma\u010dem okolju.<\/p>\n V nasprotju s preteklimi prepri\u010danji danes vemo, da so mo\u017egani mo\u017eni samoobnavljanja, \u010detudi je to proces, ki poteka po\u010dasi. Napredek je sicer najopaznej\u0161i v prvih tednih, vendar je dokazano, da se stanje popravlja vsaj \u0161e leto dni.<\/p>\n Telesna aktivnost<\/strong><\/p>\n Po vrnitvi iz bolni\u0161nice ali zdravili\u0161\u010da se stanje obi\u010dajno nekoliko izbolj\u0161a, vendar se nikakor ne sme prenehati vaditi! Z vajami ohranjamo pasivno gibljivost v sklepih, okrepimo dolo\u010dene mi\u0161i\u010dne skupine in zmanj\u0161amo mi\u0161i\u010dno napetost.<\/p>\n Znano je, da mo\u017egani odgovorijo na po\u0161kodbo z znatno funkcionalno plasti\u010dnostjo. K okrevanju pripomore prilagajanje pre\u017eivelih \u017eiv\u010dnih celic in njihovo prevzemanje podobnih funkcionalnih vlog, kakr\u0161ne so imele po kapi izgubljene \u017eiv\u010dne celice. Stke se novo omre\u017eje \u017eiv\u010dnih celic, podobno prvotnemu. Reorganizacija \u017eiv\u010devja je odvisna od mo\u017eganske aktivnosti. Gre za proces ponovnega u\u010denja. Mo\u017egani so se sposobni prilagoditi z nevroplasti\u010dnostjo, predvsem z reorganizacijo zemljevidov mo\u017eganske skorje, kar lahko pripomore k okrevanju. Spremembe v organizaciji mo\u017eganske skorje vklju\u010dujejo pove\u010dano \u0161tevilo dendritov in sinaps ter njihove gostote, sintezo nevrotrofi\u010dnih dejavnikov, ki lahko vodijo bodisi v odmaskiranje obstoje\u010dih \u017eiv\u010dnih povezav bodisi v vzpostavitev novih omre\u017eij nevronov [6].<\/p>\n \u0160tevilne \u0161tudije potrjujejo, da je funkcionalno okrevanje ve\u010dje, \u010de so osebe prisiljene uporabljati okvarjene ude, \u010de bolniki v terapevtskih programih vadijo intenzivno in ponovljivo, z veliko ponovitvami, in \u010de se zahtevnost nalog postopoma zvi\u0161uje. Poudarek je na intenzivnem ponavljanju dolo\u010denih aktivnosti. Z redno telesno aktivnostjo bolniki po mo\u017eganski kapi pridobivajo na telesni zmogljivosti, izbolj\u0161ajo dejavnike tveganja, in s tem zmanj\u0161ujejo pogostnost ponovne mo\u017eganske kapi. Vsak, ki pri\u010dne telesno aktivnost, mora vedeti, kako pogosto, koliko \u010dasa in kako intenzivno lahko vadi. Priporo\u010damo vadbo tri- do petkrat tedensko po pol ure. Pri dolo\u010danju intenzivnosti telesne vadbe se je treba znati opazovati. Aktivnost naj bo tak\u0161na, da je bolniku toplo, da se malo zadiha, tako da lahko pove en stavek med vadbo brez tega, da bi moral zajeti sapo [7].<\/p>\n Avtorja<\/strong><\/p>\n prim. prof. dr. Bojana \u017dvan, dr. med., vi\u0161ja svetnica, specialistka nevrologinja Ve\u010dina bolnikov po preboleli mo\u017eganski kapi potrebuje takoj\u0161njo rehabilitacijo. Za najbolj\u0161e izide zdravljenja je treba rehabilitacijo za\u010deti \u017ee v prvih dneh po kapi [1]. Znano je, da mo\u017egani odgovorijo na po\u0161kodbo z znatno funkcionalno plasti\u010dnostjo. K okrevanju pripomore prilagajanje pre\u017eivelih \u017eiv\u010dnih celic in njihovo prevzemanje podobnih funkcij, kakr\u0161ne so imele zaradi mo\u017eganske kapi izgubljene \u017eiv\u010dne…<\/p>\n","protected":false},"author":1,"featured_media":39141,"comment_status":"closed","ping_status":"closed","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":""},"categories":[63],"tags":[],"class_list":["post-2787","post","type-post","status-publish","format-standard","has-post-thumbnail","hentry","category-mozgani-in-koncentraicja"],"yoast_head":"\n![\"\"](\"https:\/\/panakea.net\/sl\/wp-content\/uploads\/sites\/2\/2021\/04\/mozganska-Kap.jpg\")
<\/p>\nKako dodatno skrbeti za svoje zdravje po mo\u017eganski kapi?<\/strong><\/h3>\n
\ndr. Marjan Zaletel, dr. med., specialist nevrolog<\/p>\nVIRI<\/strong><\/h4>\n
\n