V preventivi mo\u017eganske kapi imajo klju\u010dno vlogo \u0161tirje dejavniki: zdrava prehrana (mediteranska dieta), redna fizi\u010dna aktivnost, obvladovanje stresa in mo\u017eganski fitnes (urjenje spomina) [1]. Prehrana vpliva na kognitivne procese in na procese mo\u017eganske nevroplasti\u010dnosti.<\/p>\n
Strokovnjaki priporo\u010dajo u\u017eivanje polnovredne, raznovrstne in naravne hrane z veliko sve\u017eega sadja in zelenjave, polnozrnatih \u017eit, stro\u010dnic, rib, ore\u0161\u010dkov ter semen [1].<\/strong><\/p>\n Zadnja raziskava, ki je vklju\u010devala 135 355 posameznikov iz 365 centrov po vsem svetu, je pokazala povezanost ve\u010djega u\u017eivanja sadja, zelenjave in stro\u010dnic z manj\u0161im tveganjem za nekardiovaskularno in celotno umrljivost. Najve\u010dja koristnost se je pokazala, \u010de je u\u017eivanje dnevne koli\u010dine 375\u2013500 gramov sadja, zelenjave in stro\u010dnic porazdeljeno na 3\u20134 obroke dnevno [1].<\/p>\n Metaanaliza raziskav je kvantitativno ocenila povezavo med u\u017eivanjem sadja in zelenjave ter pojavnostjo mo\u017eganske kapi [2]. Glede na rezultate je priporo\u010dljivo u\u017eivanje ve\u010d kot petih vrst sadja in zelenjave na dan, kar lahko pomembno zmanj\u0161a pojavnost mo\u017eganske kapi.<\/p>\n V raziskavi, ki je zajela bolnike 6 mesecev po mo\u017eganski kapi, so ugotovili pomemben primanjkljaj beljakovin v prehrani, zato priporo\u010damo hrano, bogato s proteini. Ribe so hrana, ki vsebuje veliko omega-3-ma\u0161\u010dobnih kislin in zmanj\u0161uje tveganje za mo\u017egansko kap. Raziskave so pokazale, da u\u017eivanje rib vsaj dvakrat tedensko mo\u010dno zmanj\u0161a mo\u017enost kapi, ki so posledica krvnih strdkov, ne pa hemoragi\u010dne kapi [1]. Priporo\u010dljivo je tudi pitje zelenega in belega \u010daja.<\/p>\n Najve\u010dje tveganje za mo\u017egansko kap predstavlja na\u010din prehranjevanja, ki vsebuje veliko nasi\u010denih in transma\u0161\u010dob<\/strong>, saj oboje vodi v nastanek arterioskleroze in visokega krvnega tlaka.<\/p>\n Ne priporo\u010damo<\/strong> u\u017eivanja rde\u010dega mesa, masla, ocvrte in mastne hrane ter ostalih hitro pripravljenih obrokov.<\/p>\n \u010ceprav naj u\u017eivanje sladkorja ne bi bilo povezano z mo\u017egansko kapjo, sladkor<\/strong> pospe\u0161uje vnetne procese v telesu. Zato je priporo\u010dljivo zmanj\u0161ati koli\u010dino zau\u017eitih preprostih ogljikovih hidratov, kot so kruh, testenine, sladkarije in sladkane pija\u010de.<\/p>\n Omejiti moramo tudi porabo soli. Pripravljene hrane nikoli ne priporo\u010damo dodatno soliti, s \u010dimer precej zmanj\u0161amo vnos dnevno zau\u017eite soli.<\/strong><\/p>\n Pomen prehrane pri ohranjanju zdravih mo\u017eganov je \u017ee vrsto let predmet raziskav, pri \u010demer poudarjajo vlogo ve\u010dkrat nenasi\u010denih ma\u0161\u010dobnih kislin (omega-3) iz rib, zelenjave, polnozrnatih izdelkov, olj\u010dnega olja in rde\u010dega vina, ki so vse glavne sestavine sredozemske prehrane. U\u017eivanje sredozemske hrane vodi k izbolj\u0161anju delovanja endotelija, pove\u010dani plazemski antioksidativni sposobnosti in zmanj\u0161anju inzulinske rezistence, kar prispeva k prepre\u010devanju mo\u017eganske kapi, nevrodegenerativnih bolezni in metabolnega sindroma [1].<\/p>\n Prehranska dopolnila<\/strong> ali dodatki<\/strong> so izdelki, katerih namen je dopolnjevati obi\u010dajno prehrano. Gre za koncentrirane vire hranil, kot so vitamini, minerali, aminokisline, rastlinski izvle\u010dki, vlaknine, mikroorganizmi, ma\u0161\u010dobne kisline<\/strong> in druge snovi, ki so na voljo v razli\u010dnih oblikah, odmerkih in kombinacijah.<\/p>\n Prehranska dopolnila so lahko pridobljena z ekstrakcijo iz \u017eivalskih ali rastlinskih virov v naravni obliki, druga pa so pridelana sinteti\u010dno v laboratorijih. Na voljo so brez recepta v lekarnah in specializiranih trgovinah.<\/p>\n V primarni in sekundarni preventivi mo\u017eganske kapi priporo\u010damo u\u017eivanje nootropnih prehranskih dopolnil, ki izbolj\u0161ujejo krvni obtok in presnovo mo\u017eganov ter tako pove\u010dajo aktivnost mo\u017eganskih celic.<\/p>\n <\/p>\n Nenasi\u010dene ma\u0161\u010dobne kisline<\/strong><\/p>\n Omega-3-ma\u0161\u010dobne kisline so pomembne za normalno delovanje organizma, saj so med drugim vklju\u010dene v procese celi\u010dnih membran in protivnetne procese, pri \u010demer pa je dobro vedeti, da nezadosten vnos eikozapentaenojske kisline (EPK) in dokozahekseanojske kisline (DHK) lahko predstavlja tveganje za koronarne bolezni in nenadno sr\u010dno smrt. DHK je prisotna v fosfolipidnih membranah nevronov, kjer sodeluje pri normalnem delovanju \u017eiv\u010dnega sistema [3].<\/p>\n Nukleotidi<\/strong><\/p>\n Po mo\u017eganski kapi je zaradi po\u0161kodb mo\u017eganskega podro\u010dja treba \u010dimprej obnoviti funkcije prizadetih nevronov, izbolj\u0161ati nevromuskulatorno prevodnost, obnoviti povezavo med nevroni ter posledi\u010dno obnoviti motori\u010dne in senzori\u010dne funkcije. Prehrambeni dejavniki vplivajo na \u0161tevilne procese v organizmu, tudi na regulacijo nevrotransmiterjev, sinapti\u010dni prenos in na membransko fluidnost.<\/p>\n Pri bolnikih z ishemi\u010dno mo\u017egansko kapjo so ugotovili zni\u017eane plazemske koncentracije aminokisline tirozina, predhodnika mo\u017eganskih adrenergi\u010dnih nevrotransmiterjev (adrenalin, noradrenalin, dopamin). Nukleotidi so nizkomolekularne spojine v celicah, ki sodelujejo v raznovrstnih biokemi\u010dnih procesih. Nekatera tkiva z visoko fluktuacijo (npr. mo\u017eganska tkiva) z lastno sintezo ne zmorejo zadostiti pove\u010danim potrebam po nukleotidih, zato jih je treba dodatno dovajati. Pove\u010dana potreba po nukleotidih nastane zlasti ob po\u0161kodbi tkiv in motenih fiziolo\u0161kih procesih.<\/p>\n Holin<\/strong><\/p>\n Holin je sestavni del celi\u010dnih membran. Z njim se pri\u010dne biosinteza \u017eiv\u010dnega prena\u0161alca acetilholina, ki je pomemben za prenos signalov med \u017eivci in je vpleten v kognitivno delovanje (mi\u0161ljenje, u\u010denje, spomin, koncentracija …).<\/p>\n Holin prispeva tudi k normalnemu metabolizmu homocisteina, naravno prisotne aminokisline v krvi. Visoke ravni homocisteina so nevarne, saj lahko zgostijo in po\u0161kodujejo stene arterij. Raziskave dokazujejo, da samo 10 % vse populacije prejme holin v zadostni koli\u010dini z obi\u010dajno prehrano [4].<\/p>\n Vitamini skupine B<\/strong><\/p>\n Vitamine skupine B sestavlja osem posameznih vitaminov B. \u010ceprav je vsak od teh vitaminov kemi\u010dno druga\u010den, se jih pogosto zdru\u017ei pod izrazom \u00bbB-kompleks\u00ab, ker skupaj delujejo sinergi\u010dno na \u0161tevilne pomembne funkcije v telesu.<\/p>\n Med vitamine skupine B uvr\u0161\u010damo:<\/strong><\/p>\n Dodatek vitaminov B ugodno vpliva na delovanje \u017eiv\u010dnega sistema in pripomore k normalnim fiziolo\u0161kim funkcijam ter k normalnemu metabolizmu pridobivanja energije. \u010ceprav jih najdemo v precej razli\u010dnih \u017eivilih, se vitamini skupine B zlahka izgubijo ali uni\u010dijo med shranjevanjem, pripravo in kuhanjem hrane. Poleg tega se ve\u010dina teh vitaminov uni\u010di med postopkom rafiniranja zrn in zrnatih izdelkov. \u010ceprav se nekatere od esencialnih hranil nadomestijo s procesom obogatitve, veliko visoko predelane hrane \u0161e vedno ne vsebuje zadostne koli\u010dine vitaminov skupine B [5].<\/p>\n Vitamin D<\/strong><\/p>\n Pomanjkanje vitamina D je zdravstveni problem v svetu in tudi v Sloveniji. Nezadosten vnos vitamina D se pojavlja predvsem pozimi, saj je izpostavljenost son\u010dni svetlobi veliko manj\u0161a kot poleti, in \u010dez vse leto pri osebah, ki se veliko zadr\u017eujejo v zaprtih prostorih. Je pomemben za ohranjanje kognitivnega delovanja v starosti. Prispeva k delovanju mi\u0161ic in imunskega sistema.<\/p>\n Astaksantin<\/strong><\/p>\n Astaksantin se je izkazal za enega najmo\u010dnej\u0161ih naravnih antioksidantov. Spada v skupino ksantofilnih karotenoidov (v ma\u0161\u010dobi topni pigmenti) in ga najdemo predvsem v morju, kjer daje oran\u017eno-ro\u017enato barvo \u0161tevilnim morskim vrstam. Njegova struktura je zelo podobna ostalim karotenoidom, kot so beta-karoten, zeaksantin in lutein, s katerimi si deli tudi mnoge podobne presnovne in fiziolo\u0161ke funkcije. Nekatere razlike v kemijski strukturi pa kljub temu utemeljujejo tudi njegove lastnosti, ki ga razlikujejo od ostalih karotenoidov, to sta visoka antioksidativna aktivnost in bolj polaren zna\u010daj kot pri ostalih karotenoidih. Astaksantin se v telesu pretvori v vitamin A. Ima ugoden vpliv na ko\u017eo, imunski sistem in kardiovaskularni sistem. Pri sr\u010dno\u017eilnih boleznih ima lahko ugoden vpliv na arterijski krvni tlak, na krvni obtok, na prepre\u010devanje nastanka koronarnih arterijskih bolezni in bolezni, ki so povezane s staranjem [6].<\/p>\n Telo te snovi ne more sintetizirati, dobi jo lahko le s prehranjevanjem ali prehranskimi dopolnili.<\/p>\n Acetil L-karnitin<\/strong><\/p>\n Acetil L-karnitin je aminokislina, ki deluje kot prena\u0161alec dolgoveri\u017enih ma\u0161\u010dobnih kislin v celi\u010dne organele. Prisoten je skoraj v vseh celicah. Raziskave, opravljene v zadnjem \u010dasu, ka\u017eejo na njegovo vlogo pri pospe\u0161evanju oksidacije ma\u0161\u010dobnih kislin pri zdravih odraslih. Kombinacija antioksidantov<\/strong><\/p>\n V akutni in subakutni fazi mo\u017eganske kapi (ve\u010d kot 7\u201314 dni od dogodka) je za\u017eeleno, da se dolo\u010di bolnikova antioksidantna kapaciteta v plazmi.<\/p>\n Okvara nevronov pri ishemiji je posledica oksidativne okvare, kar posledi\u010dno privede do tvorbe prostih radikalov in oksidativne okvare lipidov in proteinov v plazemski ter mitohondrijski membrani, encimov, receptorjev in membranskega transportnega sistema. Zmanj\u0161anje antioksidantne aktivnosti je povezano z volumnom mo\u017eganskega infarkta in s stopnjo nevrolo\u0161ke okvare. Pove\u010dan oksidativen stres zaradi zmanj\u0161ane celokupne antioksidantne kapacitete negativno vpliva na bolnikovo \u017eivljenje in prognozo.<\/p>\n Zato priporo\u010damo u\u017eivanje raznovrstnega sadja, zelenjave, zeli\u0161\u010d in naravnih plodov: kava Arabica, brokoli, zeleni \u010daj, \u010debula, jabolko, acerola, camu camu, kvercetin, paradi\u017enik, brokoli, jagode asaj, kurkuma, \u010desen, bazilika, origano, cimet, jagode, koren\u010dek, mangostin, \u010drni ribez, borovnice, \u010de\u0161nje, robide, aronija, maline, \u0161pina\u010da, kodrolistni ohrovt, gozdne borovnice, brsti\u010dni ohrovt.<\/p>\n Avtorja<\/strong><\/p>\n prim. prof. dr. Bojana \u017dvan, dr. med., vi\u0161ja svetnica, specialistka nevrologinja V preventivi mo\u017eganske kapi imajo klju\u010dno vlogo \u0161tirje dejavniki: zdrava prehrana (mediteranska dieta), redna fizi\u010dna aktivnost, obvladovanje stresa in mo\u017eganski fitnes (urjenje spomina) [1]. Prehrana vpliva na kognitivne procese in na procese mo\u017eganske nevroplasti\u010dnosti. Strokovnjaki priporo\u010dajo u\u017eivanje polnovredne, raznovrstne in naravne hrane z veliko sve\u017eega sadja in zelenjave, polnozrnatih \u017eit, stro\u010dnic, rib, ore\u0161\u010dkov ter semen…<\/p>\n","protected":false},"author":1,"featured_media":39139,"comment_status":"closed","ping_status":"closed","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":""},"categories":[63],"tags":[],"class_list":["post-2783","post","type-post","status-publish","format-standard","has-post-thumbnail","hentry","category-mozgani-in-koncentraicja"],"yoast_head":"\nPrehranska dopolnila pri okrevanju po mo\u017eganski kapi in za zmanj\u0161anje tveganja mo\u017eganske kapi<\/strong><\/h3>\n
\n
\nPomemben je tudi pri presnovi aminokislin ter acetil koencima A (acetil-CoA). Acetil koencim A v Krebsovem ciklu omogo\u010da oksidativno fosforilizacijo, ki proizvaja energijo v celicah (ATP). Za namen sinteze ma\u0161\u010dobnih kislin se acetil koencim A pretvori v citrat in izstopi v cytosol. Spojina ima pomembno vlogo tudi pri sintezi \u017eiv\u010dnega prena\u0161alca acetilholina [3].<\/p>\n
\ndr. Marjan Zaletel, dr. med., specialist nevrolog<\/p>\nVIRI<\/strong><\/h4>\n
\n