![\"\"](\"https:\/\/panakea.net\/sl\/wp-content\/uploads\/sites\/2\/2021\/04\/blog-image-1024x307.jpg\")
<\/p>\n<\/p>\n
Demenca<\/strong> je skupek simptomov, ki povzro\u010dijo obse\u017enej\u0161i upad kognitivnih sposobnosti in posamezniku onemogo\u010dijo samostojno izvajanje vsakodnevnih opravil kot so osebna higiena, obla\u010denje, prehrana, upravljanje s financami ipd. Demenca ni del normalnega stanja, ampak gre za kroni\u010dno napredovalno mo\u017egansko bolezen, ki jo povzro\u010dajo spremembe na mo\u017eganskih celicah in prizadene nekatere mo\u017eganske funkcije, kot so spomin, mi\u0161ljenje, na\u010drtovanje, orientacija, razumevanje, govorno izra\u017eanje, prepoznavanje, presoja, \u2026) [1, 2].<\/p>\n \u010ceprav demenca ni obi\u010dajen proces staranja, pogosto prizadene ravno starostnike. S staranjem prebivalstva nara\u0161\u010da tudi pojavnost demence. Pri starosti nad 65 let ima demenco vsaka peta oseba, pri starej\u0161ih od 80 let pa je ta \u0161e pogostej\u0161a in prizadene vsako trejo osebo. Na svetu ima demenco kar pribli\u017eno 50 milijonov oseb, v Evropi pribli\u017eno 10 milijonov, v Sloveniji pa je obolelih ve\u010d kot 32.000 [3, 4].<\/p>\n Vzrokov za nastanek demence je ve\u010d, najpogostej\u0161i je Alzheimerjeva bolezen, ki povzro\u010di ve\u010d kot 50% vseh demenc, sledijo mu mo\u017egansko \u017eilne bolezni (vaskularna demenca), bolezen z Lewyjevimi telesci, frontotemporalne motnje, Parkinsonova bolezen, Huntingtonova bolezen, Pickova bolezen in drugih mo\u017eganskih bolezni [5]. Pri pribli\u017eno 5 do 10 % bolnikov z demenco je vzrok za nastanek demence mo\u017eno ozdraviti [2].<\/p>\n Skrb za bolnike z demenco predstavlja te\u017eko \u010dustveno in tudi finan\u010dno breme za dru\u017einske \u010dlane bolnika in celotno dru\u017ebo. Za bolnike je sprva mo\u017eno skrbeti doma, slej ali prej pa je za mnoge potrebna institucionalizacija [2].<\/p>\n Najpogostej\u0161i vzrok demence je Alzheimerjeva bolezen<\/strong>, ki je kroni\u010dna degenerativna po\u010dasi napredujo\u010da bolezen mo\u017eganov, neznanega nastanka in je zaenkrat \u0161e neozdravljiva. Demenca zaradi Alzheimerjeve bolezni predstavlja ve\u010d kot 50 % vseh demenc, njena pogostost hitro nara\u0161\u010da s starostjo. Bolezen se obi\u010dajno za\u010dne z blagimi simptomi in potrebuje nekaj \u010dasa za diagnozo. V mo\u017eganih v senilnih lehah se tvori nenormalna oblika beljakovine amiloid, ki se nalaga v zunanjih plasteh mo\u017eganov in tvori skupke. Skupki negativno vplivajo na \u017eiv\u010dne celice oz. nevrone, saj le-ti pri\u010dnejo odmirati in tvoriti nevrofibrilarne pentlje. Zaradi omenjenih procesov se mo\u017egani lahko skr\u010dijo in tehtajo manj kot obi\u010dajno. Bolezen se za\u010dne kazati z blagimi simptomi, kot so pozabljivost, tesnoba, depresija in spremembe vedenja. Demenca napredujejo po\u010dasi, simptomi se slab\u0161ajo postopoma [5, 6].<\/p>\n Druga najpogostej\u0161a oblika demence je vaskularna demenca<\/strong>, ki nastane zaradi zmanj\u0161anega, motenega ali celo prekinjenega dovoda krvi in posledi\u010dno kisika v mo\u017egane ali del mo\u017eganov. To se lahko pojavi tudi kot posledica ve\u010dih zaporednih mo\u017eganskih kapi. Vaskularna demenca predstavlja 15 do 20 % vseh demenc in se najpogosteje pri\u010dne med 60. in 70. letom starosti. Simptomi vaskularne demence so prizadet govor, spremembe osebnosti oz. vedenjske spremembe, tavanje in te\u017eave s spominom ter pozornostjo, spremljajo jo lahko tudi glavobol, vrtoglavica in motnje spanja [7]. Vaskularno demenco lahko povzro\u010dijo tudi prevelika telesna masa, previsok krvni tlak, kajenje in previsoka raven holesterola [8].<\/p>\n Demenca z Lewyjevimi telesci<\/strong> je postala poznana kasneje, predstavlja pa pribli\u017eno 15 % bolezni demenc. Gre za nekak\u0161no kombinacijo Alzheimerjeve in Parkinsonove bolezni, zato se le-ta v za\u010detku ka\u017ee s simptomi ene ali druge bolezni. Pojavijo se spominske motnje, te\u017eave z govorom, tresenje, po\u010dasnost ali zmanj\u0161ana gibljivost in pogosti padci, v nadaljevanju pa se lahko pridru\u017eijo \u0161e prividi, prisluhi ter blodnje. Lewyjeva telesca so prisotna v perifernem, avtonomnem \u017eiv\u010devju, kar je pogosto vzrok za ponavljajo\u010de padce in prehodne izgube zavesti [5].<\/p>\n Redkej\u0161a oblika demence je frontotemporalna demenca<\/strong>, dele\u017e primerov je pribli\u017eno 5 do 7 %. Gre za demenco, ki se lahko pojavi \u017ee po 40. letu starosti in je v 20 do 40 % primerov dedna. Pri bolnikih se pojavi atrofija dela mo\u017eganov in odmiranje nevronov, propadati za\u010dneta \u010delni in sen\u010dni re\u017eenj mo\u017eganov, kar pogosto spremljajo motnje govora in spremembe vedenja. Manj zna\u010dilne so motnje spomina oz. se le-te pojavijo kasneje tekom bolezni [5, 7].<\/p>\n Druge oblike demence so \u0161e alkoholna demenca, demenca pri Parkinsonovi bolezni, Huntingtonovi bolezeni, Creutzfeldt-Jakobovi bolezni, HIV-u, posttravmatska demenca in \u0161e nekatere druge [1, 7].<\/p>\n Pri bolnikih z demenco se pojavljajo tako vedenjski kot psihi\u010dni simptomi. Ker gre pri vseh demencah za prizadetost mo\u017eganov oz. po\u0161kodbe \u017eiv\u010dnih celic, pride do upada kognitivnih sposobnosti in do zmanj\u0161anja mo\u017eganskih funkcij. Prvi simptomi so obi\u010dajno slab\u0161i spomin oz. postopna izguba spomina, motnje v koncentraciji in uhajanje pozornosti, izgubljanje ter prestavljanje stvari, ote\u017eeno razmi\u0161ljanje, razumevanje, ra\u010dunanje in izra\u017eanje. Demenca pogosto privede tudi do sprememb osebnostnih in vedenjskih lastnosti, konstantno ponavljanje enih in istih vpra\u0161anj, krajevne in \u010dasovne dezorientacije, nezmo\u017enosti prepoznavanja ljudi ali predmetov, v kon\u010dni fazi pa oslabi tudi posameznikovo sposobnost obvladanja \u010dustev, nadzor nad svojim obna\u0161anjem. Dementni bolniki se za\u010dnejo zapirati vase ter se izolirajo od dru\u017ebe [4].<\/p>\n Osebe z demenco pogosto spremljajo blodnje (10 – 73 %) in zaznavne motnje (12 – 49 %), pojavljajo se lahko prividi in tudi prisluhi. Depresivno razpolo\u017eenje (40 – 50 %) in depresija (10 – 20 %) sta pogosto izra\u017eeni, vendar jih bolniki po navadi posku\u0161ajo zanikati. Pojavi se lahko apatija [2]. Depresijo pogosto spremlja tesnoba oz. anksioznost, redkeje pani\u010dni napadi [9]. Za obliko demence zaradi Alzheimerjeve bolezni so zelo zna\u010dilne motnje spanja in budnost, \u010demu pogosto sledijo tavanja, tako \u010dez dan kot tudi pono\u010di. Zaradi utrujenosti, strahu, bloden ipd. so dementni bolniki pogosto vznemirjeni in nemirni, v\u010dasih tudi sumni\u010davi. V nekaterih primerih demenco spremljajo motnje hranjenja, neprimerno spolno vedenje in inkontinenca [6].<\/p>\n Demenca je skupek simptomov, ki povzro\u010dijo obse\u017enej\u0161i upad kognitivnih sposobnosti in posamezniku onemogo\u010dijo samostojno izvajanje vsakodnevnih opravil kot so osebna higiena, obla\u010denje, prehrana, upravljanje s financami ipd. Demenca ni del normalnega stanja, ampak gre za kroni\u010dno napredovalno mo\u017egansko bolezen, ki jo povzro\u010dajo spremembe na mo\u017eganskih celicah in prizadene nekatere mo\u017eganske funkcije, kot so spomin, mi\u0161ljenje,…<\/p>\n","protected":false},"author":1,"featured_media":39164,"comment_status":"closed","ping_status":"closed","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":""},"categories":[63],"tags":[],"class_list":["post-1448","post","type-post","status-publish","format-standard","has-post-thumbnail","hentry","category-mozgani-in-koncentraicja"],"yoast_head":"\nVrste demence<\/strong><\/h3>\n
Znaki demence<\/strong><\/h3>\n
VIRI<\/strong><\/h4>\n
\n
\nLitterapicta: Medicinska fakulteta<\/li>\n