DEMENCA - Dejavniki tveganja in prepoznavanje demence

Nespremenljivi dejavniki tveganja

• starost
• spol
• rasa
• demenca v družini[1, 2, 3].

Spremenljivi dejavniki tveganja

• poškodba glave
• možganska kap
• srčno-žilne bolezni
• prekomerna telesna masa
• diabetes
• hipertenzija
• depresivnost
• kajenje
• nizka stopnja izobrazbe
• telesna nedejavnost
• kronična vnetja
• zloraba alkohola[1, 2].

Prepoznavanje demence in pravočasna diagnoza

Prepoznavanje in diagnostika demenca sta ključnega pomena za ohranjanje kvalitetnega življenja bolnikov. Pomembno je, da takoj ko opazimo, da ima oseba začetne znake demence, le-ta obišče izbranega osebnega zdravnika. Vsako pozabljanje sicer še ni znak demence, če pa se težave stopnjujejo, se pojavljajo na področju pozornosti in koncentracije ter če bolnik ni sposoben opravljati nekaterih opravil, ki jih je pred nedavnim še lahko, je zdravstveni pregled nujen. Izbrani družinski zdravnik bo opravil pregled in na podlagi različnih diagnostičnih metod ocenil kakšno je stanje ter bolniku svetoval kako naprej. Oboleli in morebitni svojci se bodo lahko odločili kakšne želje imajo glede nadaljnje oskrbe ter se ustrezno pripravili na prihajajoče neizbežne spremembe [4].

Zdravljenje demence

Demenca je neozdravljiva nevrodegerativna bolezen. Pri nekaterih vrstah demenc, je vzrok za demenco sicer možno pozdraviti in tako izboljšati stanje, vendar je takih primerov le 5 do 10 % [5].

Večino pristopov zdravljenja demence temelji na lajšanju simptomov ali preprečevanju vnetja in s tem upočasnitvijo napredovanja demence. Zdravila za zdravljenje demence se imenujejo kognitivni modulatorji. Za blago do zmerno stopnjo demence se uporabljajo zaviralci acetilholinesteraze, za zmerne in globoke stopnje pa memantin. Ta prepreči škodljivo delovanje glutamata in deluje zaščitno pred hitrim propadanjem živčnih celic, pozitivno pa učinkuje tudi na funkcijo govora. Uporabi se lahko tudi antidepresive in antipsihotike [1].

VIRI

1. Muršec M (2018). Alzheimerjeva demenca: odgovori na pogosta vprašanja v klinični praksi za bolnike, njihove svojce in negovalce. Ljubljana: Pliva
2. Kavčič V (2015). Umovadba za bistre možgane v poznih letih. Dob pri Domžalah: Miš
3. Paul R H, Cohen R, Ott Br, Salloway S. Vascular Dementia: Cerebrovascular Mechanisms and Clinical Management. Springer Science & Business Media. 2017;17:3-12
4. Petrič D, Kogoj A, Pirtošek Z, Flisar D, Zupan B, Cvetko T, Genorio B, Romih J, Klančar D, Štrukelj K B. (2016) Strategija obvladovanja demence v Sloveniji do leta 2020. Ljubljana: Ministrstvo za zdravje
5. Darovec J, Kogoj A, Kores Plesničar B, Muršec M, Pišljar M, Pregelj P, Stokin G B (2013). Smernice za obravnavo pacientov z demenco. Viceversa, glasilo Združenja psihiatrov pri Slovenskem zdravniškem društvu. Ljubljana: Slovensko zdravniško društvo; Združenje psihiatrov pri Slovenskem zdravniškem društvu