Motnje perifernih živcev so pogost pojav in se pojavijo pri več kot 8% prebivalstva, dorzalgija (bolečina v hrbtu) pa pri kar 33% prebivalstva. Patološke spremembe pri perifernih nevropatijah so nespecifične, torej različne med sabo. Skupno vsem pa je delovanje makrofagov, ki fagocitirajo mielinske ovojnice in aksone. Mielin je podaljšana in modificirana plazemske membrana, ki je navita okoli aksonov perifernih živcev. Mielin deluje kot izolator in pospešuje prevodnost živčnih signalov, zato je njegovo dobro delovanje zelo pomembno. Da se lahko sprožijo procesi regeneracije in obnove mielinskih ovojnic so potrebne različne snovi, kot so nukleotidi, beljakovine, fosfolipidi in vitamini.
Nukleotidi
Nukleotidi so osnovni gradniki nukleinskih kislin DNK in RNK, nizkomolekularne spojine v celicah, ki sodelujejo v raznovrstnih biokemičnih procesih in tako uravnavajo mehanizme živčnega sistema. Pomembni so za obnavljanje poškodovanih živčnih struktur, spodbujanje rasti aksonov in stabilnost živčnih celic.
Uridin-monofosfat:
Uridin monofosfat (UMP) je nukleotid, ki je pomemben za sintezo ribonukleinske kisline (RNA). Je predhodnik timidina, ki je sestavni del DNA. UMP se resorbira skozi črevesni trakt z olajšano difuzijo z uporabo specifičnih nosilcev uridina.
Vloga UMP-a v nevronih:
– sodeluje pri sintezi RNA
– sodeluje pri sintezi fosfatidilholina in nato pri tvorbi celičnih membran
– obnovi dendrite, ki podpirajo sinaptične funkcije
– spodbuja razmnoževanje Schwannovih celic in tako sodeluje pri tvorbi mielina
– spodbuja rast celic in diferenciacijo nevronov na dva načina:
– z neposredno interakcijo s svojim receptorjem 2Y212 in aktivacijo signalne poti
preko živčnega rastnega faktorja (NGF) ter njegovega receptorja: TrkA1. Na ta način doseže
nevroprotektivno aktivnost
– izvencelični UMP sodeluje z nukleotidnimi receptorji Schwannovih celic in aktivira molekularni aparat, ki v primeru nevropatije povzroči spremembe citoskeleta
– nekatere farmakološke raziskave kažejo, da UMP pospešuje in pomaga pri živčno-mišični regeneraciji ter zavira oddajnike, ki povzročajo bolečino od hrbtenice do možganov.
Kompleks B-vitaminov
Folna kislina
Folna kislina, poznana kot vitamin B9, je en najpomembnejših vitaminov za zdravje ljudi.
Vloga folne kisline pri nevronih:
– Veliko število njegovih derivatov, imenovanih folati, deluje kot kofaktorji številnim encimom vključenih v sintezo aminokislin in s tem tudi beljakovin.
– Sodeluje pri biosintezi nukleotidov, zato ima ključno vlogo pri sintezi DNA in RNA, po drugi strani pa definira celično delitev.
– Vpliva na aktivnost genov pri regeneraciji živčnih celic.
– Parenteralno uživanje folne kisline ali njenih derivatov omogoči tudi do desetkratno, od odmerka odvisno, regeneracijo aksona in njegovo funkcionalno posttravmatsko okrevanje pri odraslih.
Vitamin B12
Vloga vitamina B12 pri nevronih:
Vitamin B12 ali kobalamin je potreben za proizvodnjo mielina. Ima ključno vlogo pri dveh pomembnih biokemijskih reakcijah v človeškem telesu.
– Tvorba metionina s postopkom metiliranja homocisteina. Tvorba tetrahidrofolata je nujno potrebna za sintezo purinov in pirimidinov ter s tem DNA in RNA kot sekundarna produkta te reakcije.
– Transformacija L-metilmalonil koencima A v sukcinil koencim A je zelo pomembna pri tvorbi mielinske ovojnice.
Togost, otrplost in izguba občutka so simptomi pomanjkanja vitamina B12, ki se kažejo v periferni nevropatiji. Po statističnih podatkih ima pomanjkanje vitamina B12 med 5% in 20% odrasle populacije, več kot 40% populacije pa ima nizko vsebnost vitamina B12 v plazmi.
Vitamin B6
Po resorbciji se vitamin B6 ali piridoksin spremeni v piridoksal pirofosfat, ki je pomemben kofaktor v več presnovnih reakcijah aminokislin, glukoze in lipidov.
Pri odraslih se nevropatija, ki jo povzroči pomanjkanje vitamina B6, začne z mravljinčenjem, parestezijami ali pekočimi bolečinami v stopalih ter se nato razširi na celotne noge in roke. Nevrološki pregled pokaže prisotnost polinevropatije z zmanjšano distalno občutljivostjo, oslabljenimi tetivnimi refleksi, ataksijo in blago distalno šibkostjo.
Čeprav je vitamin B6 prisoten v dokaj velikem številu živil, le-ta po njihovi predelavi izgubijo do 70% tega vitamina. Po drugi strani pa vitamina B6 telo ne more sintetizirati samo, zato je nujna uporaba živil, bogatih s tem vitaminom.
Tiamin
Vitamin B1 ali tiamin je prisoten v večini rastlinskih in živalskih tkiv. S pasivno difuzijo in aktivnim transportom se resorbira v tankem črevesu, nato pa se hitro spremeni v tiamin difosfat (TDP), ki je fiziološko aktivna oblika vitamina B1. TDP služi kot osnovni kofaktor v oksidacijskih procesih (celično dihanje), pri proizvodnji adenozin trifosfata (ATP), pri sintezi glutamata in Y-aminoadipinske kisline ter kot dobra podpora pri tvorbi mielinske ovojnice. Pomanjkanje tiamina vodi do nevropatije, znane kot Berry-Berry, ki je prvi opisani sindrom pomanjkanja hranila pri ljudeh.
Utrujenost, razdražljivost in mišični krči se lahko pojavijo v nekaj dneh ali tednih kot posledica pomanjkanja tiamina v prehrani. Klinična slika pomanjkanja tiamina se začne z distalno izgubo občutljivosti, pekočimi bolečinami, parestezijami ter mišično oslabelostjo nog in stopal.
Niacin
Vitamin B3, znan tudi kot niacin ali nikotinska kislina, je pomemben vitamin za ljudi. V črevesju se resorbira s preprosto difuzijo. Niacin in njegov derivat nikotinamid (vključen v sestavo NAD in NADP) sta pomembna za presnovo ogljikovih hidratov, maščob, beljakovin, pa tudi za prenos znotrajceličnih signalov in obnovo DNK v celicah.
Pomanjkanje niacina v prehrani lahko povzroči slabost, poškodbe kože in ustnic, anemijo, glavobol ter utrujenost. Pelagra je bolezen, ki jo povzroča pomanjkanje niacina, njena klasična klinična triada pa je demenca, dermatitis in driska.
Neuronal, prehransko dopolnilo, ki vsebuje vse zgoraj navedene sestavine je na voljo TUKAJ. Če se vam zdi, da bi prispeval k vašemu dobremu počutju, priporočamo, da o njem preberete kaj več.
