BREZPLAČNA DOSTAVA ZA VSA NAROČILA

DEMENCA – Prehrana in zdrav življenjski slog ter demenca

Preventiva oz. preprečevanje dejavnikov tveganja za razvoj demence in lajšanje simptomov demence je zelo pomembno. Zdrav življenjski slog in primerna prehrana lahko pomembno vplivata na pojavnost demence, saj se lahko na ta način izognemo mnogim dejavnikom tveganja. S prenehanjem kajenja, zadostno telesno aktivnostjo, raznolikim in polnovrednim prehranjevanjem, omejevanjem zaužitega alkohola, soli, sladkorja in nasičenih maščobnih kislin ter z izogibanjem stresu lahko demenco preprečujemo, preložimo za nekaj časa ali vsaj opočasnimo njeno napredovanje [1]. Z redno telesno aktivnostjo lahko poskrbimo za izogibanje srčno-žilnim dejavnikom tveganja kot so prekomerna telesna masa, diabetes in visok krvni tlak, kar lahko uspešno zmanjša verjetnost za padec kognitivnih sposobnosti in začetek bolezni [2].

Na zmanjšanje tveganja za nastanek demence ugodno vplivala uživanje “mediteranske prehrane”. Gre za prehrano bogato s sadjem, zelenjavo, stročnicami in nerafiniranimi žiti, z zmernimi količinami mlečnih izdelkov, nizkim vnosom mesa in mesnih izdelkov in visokim vnosom rib. Ta način prehranjevanja zagotavlja ustrezne količine mikro- in makro- hranil za podporo in vzdrževanje kognitivnih funkcij ter zmanjšuje tveganje za upad kognitivnih sposobnosti [3]. Ravno uživanje rib, ki je ključno v mediteranski prehrani, pa lahko izboljša tudi spoznavne sposobnosti [4].

Ker imajo bolniki težave s spominom, se včasih ne spomnijo, da so že jedli in pojedo obrok večkrat, ali obratno, pozabijo, da morajo jesti. Zato so motnje hranjenja stalna spremljevalka bolezni, kar pomeni, da so bolniki pogosto izpostavljeni velikemu tveganju podhranjenosti. Nekaterim osebam z demenco se spremeni zaznavanje okusa ali želja po hrani, lahko se pojavijo težave s požiranjem, kar pogosto vodi v pomanjkanje raznih hranil. Omenjena stanja so povezana s slabšim izidom in prispevajo k hitrejšemu napredovanju bolezni [5, 6].

Prehranske intervencije ponujajo priložnost za odpravo omenjenih težav. Prekinitev začaranega kroga podhranjenosti ali pomanjkanja hranil in upad kognitivnih sposobnosti lahko uspešno zmanjša breme te uničujoče bolezni.

Prehranska dopolnila in demenca

Prehranska dopolnila so živila, katerih namen je dopolnjevati običajno prehrano posameznika. Gre za koncentrirane vire posameznih hranil, kombiniranih hranil ali drugih snovi s hranilnim ali fiziološkim učinkom. Prehranska dopolnila lahko vsebujejo vitamine, minerale, aminokisline, maščobne kisline, rastlinske izvlečke, vlaknine, mikroorganizme in druge snovi, katerih uporaba je znanstveno dokazano varna. Prehranska dopolnila so lahko pridobljena z ekstrakcijo iz živalskih ali rastlinskih virov v naravni obliki ali so pridelana sintetično. Na voljo so brez recepta v lekarnah in specializiranih trgovinah. Prehranska dopolnila niso nadomestilo za pesto in uravnoteženo prehrano z zadostnim vnosom sadja in zelenjave, polnozrnatih žitaric, stročnic, rib, oreščkov ter semen, kjer so hranila v najbolj primernem razmerju [7].

Energijska vrednost hranil in mnoga makro- ter mikro- hranila imajo pomembno vlogo pri ohranjanju možganske celovitosti in presnove. Za pravilno delovanje možganov je nujno potrebna zadostna količina energija in hranil. Možgansko tkivo je sestavljeno iz različnih hranil, prehrana pa zagotavlja predhodnike nevrotransmitorjev, ki so nujno potrebni za normalno delovanje možganov. Poškodbe možganskih žil, oksidativni stres in vnetni procesi, ki veljajo za pomembne patofiziološke mehanizme pri razvoju demence, modulirajo ravno določena hranila [8].

Vitamini skupine B

Skupino B-vitaminov sestavlja osem različnih vitaminov, ki delujejo sinergično: vitamin B1 (tiamin), vitamin B2 (riboflavin), vitamin B3 (niacin), vitamin B5 (pantotenska kislina), vitamin B6 (piridoksin), vitamin B7 (biotin), B9 (folna kislina) in vitamin B12 (kobalamin). Prispevajo k delovanju živčnega sistema, k normalnemu psihološkemu delovanju, k presnovi homocisteina, k umskim zmogljivostim in imajo vlogo pri zaščiti celic pred oksidativnim stresom.

Povišana koncentracija homocisteina v telesu je povezana z večjo verjetnostjo upada kognitivnih sposobnosti in pojavom demence. Homocistein nastane z metilacijo metionina in se lahko iz telesa izloči na dva načina. Za en način sta potrebna folat (oblika vitamina B9) in vitamin B12, za drugega pa vitamin B6. Visoke oz. zadostne vrednosti omenjenih vitaminov so torej nujno potrebne za presnovo homocisteina in so tako predstavljajo pomemben dejavnik pri preprečevanju demence [9, 10, 11, 12].

Pomanjkanje tiamina je povezano z nevrološkimi težavami, vključno s kognitivnimi primanjkljaji in encefalopatijo ter lahko zmanjša metabolizem glukoze v možganih. Zadostna koncentracija tiamina je zatorej pomembna za normalno delovanje kognitivnih funkcij [13].

Niacin sodeluje v presnovi celične energije, vpliva na oksidativni stres in modulira več poti, ki so povezane s celičnim preživetjem [14].

Zagotovljena zadostna koncentracija B vitaminov v krvi je pomembna zaščita pred upadom spoznavnih sposobnosti in kognitivnimi motnjami. Zadostne vrednosti vitamina B6, folne kisline in vitamina B12 zmanjšajo koncentracijo homocisteina v krvi ter tako preprečijo razvoj demence.

Vitamin D

Vitamin D je steroidni hormon in je pomemben za več nevrobioloških procesov, kot so zaščita pred nevrodegeneracijo, ki jo povzroča vnetje ali glukokortikoidi, zmanjšanje proizvodnje amiloida-β, normalno fiziološko delovanje in zaščito centralnega živčnega sistema [9, 14].

Pomanjkanje vitamina D je povezano z večjo incidenco vseh sindromov demence [15, 16].

Omega-3 maščobne kisline

Možgani so izjemno bogati z esencialnimi večkrat nenasičenimi maščobnimi kislinami, kot so omega-3 maščobne kisline. Omenjene maščobne kisline igrajo ključno vlogo tako v membranski strukturi in pri sestavi fosfolipidov, kot tudi pri sinaptični funkciji ter signalnih poteh živčnih impulzov. Iz omega-3 maščobnih kislin je sestavljena pomembna maščobna kislina fosfatidilholin. Nižja vsebnost oz. pomanjkanje fosfatidilholina v možganih v sinaptičnih membranah, lahko privede do razvoja Alzheimerjeve bolezni in demence, zato je zadostna koncentracija omega-3 maščobnih kislin zelo pomembna [10].

Omega-3 maščobne kisline, zlasti DHK so predhodnice lipidnih mediatorjev s protivnetnimi in nevroprotektivnimi funkcijami in lahko sodelujejo pri nevronski plastičnosti [9]. DHK in EPK sta odgovorni za absorpcijo oksidativnega stresa prostih radikalov in povečanje pretočnosti celične membrane, kar je ključno za učinkovito delovanje nevronskih sinaps [14].

Ker so omega-3 maščobne kisline pomembna sestavina možganov in imajo protivnetni učinek, je zadostna koncentracija le-teh zelo pomembna za ohranjanje normalne kognitivne funkcije [17, 18].

Nukleotidi

Nukleotidi so nizkomulekolarne spojine v celicah, na katerih temeljijo nevrodegenerativne bolezni. V centralnem živčnem sistemu se obnašajo kot nevrotransmitorji, ki uravnavajo več fizioloških in patoloških procesov. Te spojine aktivirajo specifične receptorje, ki so ključnega pomena za normalno delovanje živčevja. Zadostna prisotnost pomembnih nukleotidov in njihovo delovanje sta ključna za preprečevanje nevrodegenerativnih bolezni [19].

Antioksidanti

Antioksidanti so molekule, ki zavirajo oksidacijo drugih molekul. Možgani so zelo dovzetni za oksidativne poškodbe, zato je oksidativni stres ali neustrezna antioksidativna obramba lahko vzrok za patogenezo in napredovanje demence. Zadostna koncentracija oz. vnos antioksidantov in njihova uravnotežena kombinacija v telesu je pomemben dejavnik preprečevanja razvoja kognitivnih motenj kot so Alzheimerjeva bolezen, demenca in druga nevrodegenerativna stanja [14, 9, 20].

Holin

Holin je mikrohranilo, ki je nujno potrebno za normalno rast in razvoj možganov ter normalno delovanje njegove nevrokognitivne funkcije. Ima ključno vlogo pri vzdrževanju strukturne in funkcionalne celovitosti celičnih membran ter prispeva k presnovi homocisteina. Prav tako uravnava holinergično signalizacijo v možganih s sintezo živčnega prenašalca acetilholina. S svojimi presnovki sodeluje na poteh, ki uravnavajo metilacijo genov povezanih s spominom in kognitivnimi funkcijami v različnih fazah razvoja. Funkcije, povezane s holinom, so bile pri nekaterih nevrodegenerativnih boleznih motene, kar kaže na vlogo holina pri vplivu na duševno zdravje skozi celotno življenjsko dobo [21].

Acetil L-karnitin

Acetil-L-karnitin je ester trimetilirane aminokisline L-karnitina, ki se sintetizira v človeških možganih, jetrih in ledvicah, lahko pa ga pridobimo tudi s hrano ali prehranskimi dopolnili. Acetil-L-karnitin olajša vnos acetil-koencima-A v mitohondrije med oksidacijo maščobnih kislin, poveča nastajanje acetilholina, spodbuja sintezo beljakovin in membranskih fosfolipidov ter tako pomembno prispeva k presnovi celične energije. Ker je pomemben tudi za prenos nevronov in spodbuja krepitev nevronske presnove v mitohondrijih, je ključen za normalno delovanje kognitivnih funkcij [22, 23].

Avtor

Sandra Rupnik, mag. inž. preh.

VIRI

  • Pečjak V (2007). Psihologija staranja. Bled: Samozaložba

  • Baumgart M, Snyder H M, Carrillo M C, Fazio S, Kim H Johns H. Summary of the evidence on modifiable risk factors for cognitive decline and dementia: A populationbased perspective. Alzheimer's and Dementia. 2015;11:719-726

  • Lourida I, Soni M, Thompson-Coon J, Purandare N, Lang I A, Ukoumunne O C, Llewellyn D J. Mediterranean diet, cognitive function, and dementia: a systematic review. Epidemiology 2013;24:479-89

  • Morris MC, Evans DA, Tangney CC, Bienias JL, Wilson RS. Fish consumption and cognitive decline with age in a large community study. Archives of neurologyl. 2005;62(12):1849-53

  • Muršec M (2018). Alzheimerjeva demenca: odgovori na pogosta vprašanja v klinični praksi za bolnike, njihove svojce in negovalce. Ljubljana: Pliva

  • Kogoj A (2011). Duševne motnje in stiske v starosti. Celje: Visoka zdravstvena šola

  • Direktiva 2002/46/ES Evropskega parlamenta in Sveta, Uredba Komisije (EU) št. 1161/2011

  • Lopes da Silva S, Vellas B, Elemans S, Luchsinger J, Kamphuis P, Yaffe K, Sijben J, Groenendijk M, Stijnen T. Plasma nutrient status of patients with Alzheimer's disease: systematic review and meta-analysis. Alzheimer’s Dement. The journal of the Alzheimer's Association 2014;10:485-502

  • Scarmeas N, Anastasiou C A, Yannakoulia M. Nutrition and prevention of cognitive impairment. The Lancet Neurology. 2018;17(11):1006-1015

  • Smith A D, Refsum H. Homocysteine, B Vitamins, and Cognitive Impairment. Annual Review of Nutrition. 2016;17(36):211-239

  • Oulhaj A, Refsum H, Beaumont H, et al. Homocysteine as a predictor of cognitive decline in Alzheimer's disease. International Journal of Geriatric Psychiatry. 2010;25:82-90

  • Malouf R, Grimley Evans J. The effect of vitamin B6 on cognition. Cochrane Database of Systematic Reviews. 2003:4:CD004393

  • Gibson G E, Hirsch J A, Fonzetti P, Jordan B D, Cirio R T, Elder J. Vitamin B1 (thiamine) and dementia. Annals of the New York Academy of Sciences. 2016;1367(1):21-30

  • Botchwaya B O A, Mooreb M K, Akinleyeb F O, Iyerb I C, Fanga M. Nutrition: Review on the Possible Treatment for Alzheimer’s Disease. Journal of Alzheimer's Disease. 2018;61(3):867-883

  • Gale S A, Acar D, Daffner K R. Dementia, The American Journal of Medicine. 2018;131(10):1161-1169

  • Canevelli M, Lucchini F, Quarata F, Bruno G, Cesari M. Nutrition and Dementia: Evidence for Preventive Approaches? Nutrients. 2016;8(3):144

  • Cederholm T, Palmblad J. Are omega-3 fatty acids options for prevention and treatment of cognitive decline and dementia? Current Opinion in Clinical Nutrition & Metabolic Care. 2010;13:150-5

  • Cederholm T, Salem Jr N, Palmblad J. omega-3 fatty acids in the prevention of cognitive decline in humans. Advances in Nutrition. 2013;4:672-6

  • Sebastián-Serranoa A, Diego-Garcíaa L, Lauroa C, Bianchia C, Díaz-Hernándeza M. Nucleotides regulate the common molecular mechanisms that underlie neurodegenerative diseases. Therapeutic implications. Brain Research Bulletin. 2019;151:84-91

  • Gillette Guyonnet S, Abellan Van Kan G, Andrieu S, Barberger Gateau P, Berr C, Bonnefoy M, Dartigues J F, Groot L, Ferry M, Galan P, Hercberg S, Jeandel C, Morris M C, Nourshashemi F, Payette H, Poulain J P, Portet F, Roussel A M, Ritz P, Rolland Y, Vellas B. IANA task force on nutrition and cogn

  • Bekdash R A. Neuroprotective Effects of Choline and Other Methyl Donors. Nutrients. 2019;11(12):2995

  • Pennisi M, Lanza G, Cantone M, D’Amico E, Fisicaro F, Puglisi V, Vinciguerra L, Bella R, Vicari E, Malaguarnera G. Acetyl-L-Carnitine in Dementia and Other Cognitive Disorders: A Critical Update. Nutrients. 2020;12(5):1389

  • Chen N, Yang M, Zhou M, Xiao J, Guo J, He L L-carnitine for cognitive enhancement in people without cognitive impairment. Cochrane Database of Systematic Reviews. 2017;26(3):CD009374