V preventivi možganske kapi imajo ključno vlogo štirje dejavniki: zdrava prehrana (mediteranska dieta), redna fizična aktivnost, obvladovanje stresa in možganski fitnes (urjenje spomina) [1]. Prehrana vpliva na kognitivne procese in na procese možganske nevroplastičnosti.
Strokovnjaki priporočajo uživanje polnovredne, raznovrstne in naravne hrane z veliko svežega sadja in zelenjave, polnozrnatih žit, stročnic, rib, oreščkov ter semen [1].
Zadnja raziskava, ki je vključevala 135 355 posameznikov iz 365 centrov po vsem svetu, je pokazala povezanost večjega uživanja sadja, zelenjave in stročnic z manjšim tveganjem za nekardiovaskularno in celotno umrljivost. Največja koristnost se je pokazala, če je uživanje dnevne količine 375–500 gramov sadja, zelenjave in stročnic porazdeljeno na 3–4 obroke dnevno [1].
Metaanaliza raziskav je kvantitativno ocenila povezavo med uživanjem sadja in zelenjave ter pojavnostjo možganske kapi [2]. Glede na rezultate je priporočljivo uživanje več kot petih vrst sadja in zelenjave na dan, kar lahko pomembno zmanjša pojavnost možganske kapi.
V raziskavi, ki je zajela bolnike 6 mesecev po možganski kapi, so ugotovili pomemben primanjkljaj beljakovin v prehrani, zato priporočamo hrano, bogato s proteini. Ribe so hrana, ki vsebuje veliko omega-3-maščobnih kislin in zmanjšuje tveganje za možgansko kap. Raziskave so pokazale, da uživanje rib vsaj dvakrat tedensko močno zmanjša možnost kapi, ki so posledica krvnih strdkov, ne pa hemoragične kapi [1]. Priporočljivo je tudi pitje zelenega in belega čaja.
Največje tveganje za možgansko kap predstavlja način prehranjevanja, ki vsebuje veliko nasičenih in transmaščob, saj oboje vodi v nastanek arterioskleroze in visokega krvnega tlaka.
Ne priporočamo uživanja rdečega mesa, masla, ocvrte in mastne hrane ter ostalih hitro pripravljenih obrokov.
Čeprav naj uživanje sladkorja ne bi bilo povezano z možgansko kapjo, sladkor pospešuje vnetne procese v telesu. Zato je priporočljivo zmanjšati količino zaužitih preprostih ogljikovih hidratov, kot so kruh, testenine, sladkarije in sladkane pijače.
Omejiti moramo tudi porabo soli. Pripravljene hrane nikoli ne priporočamo dodatno soliti, s čimer precej zmanjšamo vnos dnevno zaužite soli.
Pomen prehrane pri ohranjanju zdravih možganov je že vrsto let predmet raziskav, pri čemer poudarjajo vlogo večkrat nenasičenih maščobnih kislin (omega-3) iz rib, zelenjave, polnozrnatih izdelkov, oljčnega olja in rdečega vina, ki so vse glavne sestavine sredozemske prehrane. Uživanje sredozemske hrane vodi k izboljšanju delovanja endotelija, povečani plazemski antioksidativni sposobnosti in zmanjšanju inzulinske rezistence, kar prispeva k preprečevanju možganske kapi, nevrodegenerativnih bolezni in metabolnega sindroma [1].
Prehranska dopolnila pri okrevanju po možganski kapi in za zmanjšanje tveganja možganske kapi
Prehranska dopolnila ali dodatki so izdelki, katerih namen je dopolnjevati običajno prehrano. Gre za koncentrirane vire hranil, kot so vitamini, minerali, aminokisline, rastlinski izvlečki, vlaknine, mikroorganizmi, maščobne kisline in druge snovi, ki so na voljo v različnih oblikah, odmerkih in kombinacijah.
Prehranska dopolnila so lahko pridobljena z ekstrakcijo iz živalskih ali rastlinskih virov v naravni obliki, druga pa so pridelana sintetično v laboratorijih. Na voljo so brez recepta v lekarnah in specializiranih trgovinah.
V primarni in sekundarni preventivi možganske kapi priporočamo uživanje nootropnih prehranskih dopolnil, ki izboljšujejo krvni obtok in presnovo možganov ter tako povečajo aktivnost možganskih celic.
Nenasičene maščobne kisline
Omega-3-maščobne kisline so pomembne za normalno delovanje organizma, saj so med drugim vključene v procese celičnih membran in protivnetne procese, pri čemer pa je dobro vedeti, da nezadosten vnos eikozapentaenojske kisline (EPK) in dokozahekseanojske kisline (DHK) lahko predstavlja tveganje za koronarne bolezni in nenadno srčno smrt. DHK je prisotna v fosfolipidnih membranah nevronov, kjer sodeluje pri normalnem delovanju živčnega sistema [3].
Nukleotidi
Po možganski kapi je zaradi poškodb možganskega področja treba čimprej obnoviti funkcije prizadetih nevronov, izboljšati nevromuskulatorno prevodnost, obnoviti povezavo med nevroni ter posledično obnoviti motorične in senzorične funkcije. Prehrambeni dejavniki vplivajo na številne procese v organizmu, tudi na regulacijo nevrotransmiterjev, sinaptični prenos in na membransko fluidnost.
Pri bolnikih z ishemično možgansko kapjo so ugotovili znižane plazemske koncentracije aminokisline tirozina, predhodnika možganskih adrenergičnih nevrotransmiterjev (adrenalin, noradrenalin, dopamin). Nukleotidi so nizkomolekularne spojine v celicah, ki sodelujejo v raznovrstnih biokemičnih procesih. Nekatera tkiva z visoko fluktuacijo (npr. možganska tkiva) z lastno sintezo ne zmorejo zadostiti povečanim potrebam po nukleotidih, zato jih je treba dodatno dovajati. Povečana potreba po nukleotidih nastane zlasti ob poškodbi tkiv in motenih fizioloških procesih.
Holin
Holin je sestavni del celičnih membran. Z njim se prične biosinteza živčnega prenašalca acetilholina, ki je pomemben za prenos signalov med živci in je vpleten v kognitivno delovanje (mišljenje, učenje, spomin, koncentracija …).
Holin prispeva tudi k normalnemu metabolizmu homocisteina, naravno prisotne aminokisline v krvi. Visoke ravni homocisteina so nevarne, saj lahko zgostijo in poškodujejo stene arterij. Raziskave dokazujejo, da samo 10 % vse populacije prejme holin v zadostni količini z običajno prehrano [4].
Vitamini skupine B
Vitamine skupine B sestavlja osem posameznih vitaminov B. Čeprav je vsak od teh vitaminov kemično drugačen, se jih pogosto združi pod izrazom »B-kompleks«, ker skupaj delujejo sinergično na številne pomembne funkcije v telesu.
Med vitamine skupine B uvrščamo:
- vitamin B1 (tiamin)
- vitamin B2 (riboflavin)
- vitamin B3 (niacin)
- vitamin B5 (pantotenska kislina)
- vitamin B6 (piridoksin)
- vitamin B7 (biotin)
- vitamin B9 (folna kislina)
- vitamin B12 (kobalamin)
Dodatek vitaminov B ugodno vpliva na delovanje živčnega sistema in pripomore k normalnim fiziološkim funkcijam ter k normalnemu metabolizmu pridobivanja energije. Čeprav jih najdemo v precej različnih živilih, se vitamini skupine B zlahka izgubijo ali uničijo med shranjevanjem, pripravo in kuhanjem hrane. Poleg tega se večina teh vitaminov uniči med postopkom rafiniranja zrn in zrnatih izdelkov. Čeprav se nekatere od esencialnih hranil nadomestijo s procesom obogatitve, veliko visoko predelane hrane še vedno ne vsebuje zadostne količine vitaminov skupine B [5].
Vitamin D
Pomanjkanje vitamina D je zdravstveni problem v svetu in tudi v Sloveniji. Nezadosten vnos vitamina D se pojavlja predvsem pozimi, saj je izpostavljenost sončni svetlobi veliko manjša kot poleti, in čez vse leto pri osebah, ki se veliko zadržujejo v zaprtih prostorih. Je pomemben za ohranjanje kognitivnega delovanja v starosti. Prispeva k delovanju mišic in imunskega sistema.
Astaksantin
Astaksantin se je izkazal za enega najmočnejših naravnih antioksidantov. Spada v skupino ksantofilnih karotenoidov (v maščobi topni pigmenti) in ga najdemo predvsem v morju, kjer daje oranžno-rožnato barvo številnim morskim vrstam. Njegova struktura je zelo podobna ostalim karotenoidom, kot so beta-karoten, zeaksantin in lutein, s katerimi si deli tudi mnoge podobne presnovne in fiziološke funkcije. Nekatere razlike v kemijski strukturi pa kljub temu utemeljujejo tudi njegove lastnosti, ki ga razlikujejo od ostalih karotenoidov, to sta visoka antioksidativna aktivnost in bolj polaren značaj kot pri ostalih karotenoidih. Astaksantin se v telesu pretvori v vitamin A. Ima ugoden vpliv na kožo, imunski sistem in kardiovaskularni sistem. Pri srčnožilnih boleznih ima lahko ugoden vpliv na arterijski krvni tlak, na krvni obtok, na preprečevanje nastanka koronarnih arterijskih bolezni in bolezni, ki so povezane s staranjem [6].
Telo te snovi ne more sintetizirati, dobi jo lahko le s prehranjevanjem ali prehranskimi dopolnili.
Acetil L-karnitin
Acetil L-karnitin je aminokislina, ki deluje kot prenašalec dolgoverižnih maščobnih kislin v celične organele. Prisoten je skoraj v vseh celicah. Raziskave, opravljene v zadnjem času, kažejo na njegovo vlogo pri pospeševanju oksidacije maščobnih kislin pri zdravih odraslih.
Pomemben je tudi pri presnovi aminokislin ter acetil koencima A (acetil-CoA). Acetil koencim A v Krebsovem ciklu omogoča oksidativno fosforilizacijo, ki proizvaja energijo v celicah (ATP). Za namen sinteze maščobnih kislin se acetil koencim A pretvori v citrat in izstopi v cytosol. Spojina ima pomembno vlogo tudi pri sintezi živčnega prenašalca acetilholina [3].
Kombinacija antioksidantov
V akutni in subakutni fazi možganske kapi (več kot 7–14 dni od dogodka) je zaželeno, da se določi bolnikova antioksidantna kapaciteta v plazmi.
Okvara nevronov pri ishemiji je posledica oksidativne okvare, kar posledično privede do tvorbe prostih radikalov in oksidativne okvare lipidov in proteinov v plazemski ter mitohondrijski membrani, encimov, receptorjev in membranskega transportnega sistema. Zmanjšanje antioksidantne aktivnosti je povezano z volumnom možganskega infarkta in s stopnjo nevrološke okvare. Povečan oksidativen stres zaradi zmanjšane celokupne antioksidantne kapacitete negativno vpliva na bolnikovo življenje in prognozo.
Zato priporočamo uživanje raznovrstnega sadja, zelenjave, zelišč in naravnih plodov: kava Arabica, brokoli, zeleni čaj, čebula, jabolko, acerola, camu camu, kvercetin, paradižnik, brokoli, jagode asaj, kurkuma, česen, bazilika, origano, cimet, jagode, korenček, mangostin, črni ribez, borovnice, češnje, robide, aronija, maline, špinača, kodrolistni ohrovt, gozdne borovnice, brstični ohrovt.
Avtorja
prim. prof. dr. Bojana Žvan, dr. med., višja svetnica, specialistka nevrologinja
dr. Marjan Zaletel, dr. med., specialist nevrolog
VIRI
- Demarin V, Morović S. The impact of nutrition on prevention of stroke. In: Žvan B, Zaletel M, Zupan M, eds. Akutna možganska kap XI. Ljubljana: Društvo za preprečevanje možganskih in žilnih bolezni, 2017. p. 47–57.
- He FJ, Nowson CA, MacGregor GA. Fruit and vegetable consumption and stroke: metaanalysisof cohort studies. Lancet. 2006; 367: 320–26.
- Malek N. Smernice za zdravo prehrano. [cited 2019 Oct 26]. Available from: https://www.nutris.org/prehrana/abc-prehrane/splosno/94-smernice-zdrave-prehrane.html.
- Mazidi M, Katsiki N, Mikhailidis DP, Banach M. Dietary Choline is Positively Related to Overall and Cause-Specific Mortality: Results from Individuals of the National Health and Nutrition Examination Survey and Pooling Prospective Data. Br J Nutr. 2019; 10: 1–22.
- Jamison Slovenija. Pomembni vitamin skupine B in podpora energije. 2018 [cited 2019 Oct 26]. Available from: https://www.prvalekarna.com/ blog/pomembni-vitamini-skupine-b-in-podpora-energiji.
- Lekarnar.com. Astaksantin – naravni antioksidant. [cited 2019 Oct 26]. Available from: https://www.lekarnar.com/clanki/astaksantin-naravni -antioksidant
