BREZPLAČNA DOSTAVA ZA VSA NAROČILA

MOŽGANSKA KAP – Dejavniki tveganja za možgansko-žilne bolezni

Nespremenljivi dejavniki tveganja

  • starost
  • spol
  • genska obremenjenost
  • rasa

Spremenljivi dejavniki tveganja

  • visok krvni tlak
  • sladkorna bolezen
  • visoka raven holesterola
  • debelost
  • atrijska fibrilacija
  • visoka zožitev notranje karotidne arterije
  • miokardni infarkt
  • telesna neaktivnost
  • čezmerno pitje alkohola
  • nepravilna prehrana
  • stres

Kaj lahko storimo sami, da poskušamo preprečiti možgansko kap?

Smernice za preventivo IMK in TIA priporočajo nadzor in zdravljenje dejavnikov tveganja za možgansko-žilne dogodke, in sicer v prvi vrsti redne nadzore krvnega tlaka ter redni nadzor holesterola in glukoze v krvi. Dejavnike tveganja nadzorujemo s spremembo življenjskega sloga in z zdravili, ki jih izbere zdravnik za vsakega bolnika individualno. Vrednost krvnega tlaka naj bo pod 140/90 mmHg, pri pridruženi sladkorni bolezni pod 130/85 mmHg. Bolnikom, ki niso doživeli IMK ali TIA zaradi srčne embolije, priporočajo zdravljenje s statini, ne glede na raven serumskega holesterola. Priporočene vrednosti celokupnega holesterola so 5 mmol/l, HDL pod 2,6 mmol/l ali celo pod 1,8 mmol/l. Pri bolnikih z nevalvularno atrijsko fibrilacijo smernice priporočajo protikoagulacijsko zdravljenje z enim od novih antikoagulantnih zdravil, kot so dabigatran, rivaroksaban in apiksaban, ali z varfarinom, če so nova antikoagulantna zdravila kontraindicirana [1].

V smernicah odsvetujejo kajenje in čezmerno uživanje alkohola, priporočajo redno telesno aktivnost in dieto z malo soli in zasičenih maščob, z veliko sadja in zelenjave ter hrano, bogato z vlakninami. Osebam s povečanim indeksom telesne teže priporočajo zmanjšanje telesne teže in ustrezno dieto ter zdravljenje morebitnih motenj spanja, kot je obstrukcijska apneja. Bolnikom z možgansko kapjo neznanega vzroka ob odprtem ovalnem oknu v srcu z velikim tveganjem za možgansko kap priporočajo znotrajžilno zapiranje odprtega ovalnega okna [1].

V preventivi vnovičnega ishemičnega možganskega dogodka, to je za tiste bolnike, ki so TIA ali možgansko kap že doživeli in ki ne zahtevajo protikoagulacijskega zdravljenja, priporočamo protitrombotično zdravljenje s protiagregacijskimi zdravili, kot je npr. Aspirin 100 mg ali Klopidogrel 75 mg doživljenjsko ali za krajše obdobje kombinacijo obeh. Izjema so bolniki s specifičnimi indikacijami, kot je nestabilna angina pektoris ali miokardni infarkt brez Q-zobca ali nedavna vstavitev žilne opornice v koronarne arterije v srcu. Bolnikom z nevalvularno atrijsko fibrilacijo po IMK ali TIA priporočamo oralna protikoagulacijska zdravila. Svetujemo nova protikoagulacijska zdravila ali varfarin z vzdrževanjem INR 2,0 do 3,0, kadar novih protikoagulacijskih zdravil zaradi različnih razlogov bolnik ne sme jemati. Jemanje teh zdravil bolnikom s sočasnimi boleznimi, kot so epileptični napadi, neustreznost zdravila, nenadzorovana epilepsija in krvavitve iz prebavil, v smernicah odsvetujemo. Visoka starost za oralno protikoagulacijsko zdravljenje ni kontraindicirana [1].

Pravilna in pravočasna diagnoza ter sekundarna preventiva pomembno zmanjšata umrljivost ter telesno in kognitivno oviranost zaradi vnovičnega ishemičnega možganskega dogodka.

V zadnjih letih smo priča velikim korakom pri razumevanju dejavnikov tveganja in preprečevanju možganske kapi [2]. Študije potrjujejo, da so maščobe dejavnik tveganja za aterosklerotično IMK, medtem ko je atrijska fibrilacija povezana s kardioemboličnimi kapmi. Genetske analize so dokazale povezanost z določenimi vrstami IMK. Mutacije določenih genov so povezane z boleznimi velikih žili, drugih s kardioembolijo in tretjih z boleznijo majhnih žil. Genetske študije iščejo tudi nove poti, s katerimi bi se lahko izognili možganskim kapem [2]. Dokazano je, da znižanje krvnega tlaka, zdravljenje s statini, protiagregacijska in protikoagulacijska zdravila ter revaskularizacija karotidnih arterij, v kombinaciji s prehranskimi spremembami, pomembno zmanjšujejo tveganje za možgansko kap pri različnih populacijah bolnikov. Študije so pokazale tudi veliko korist vedenjskih sprememb, vključno z opustitvijo kajenja in redno telesno dejavnostjo. Množični pristop k preventivnemu zdravljenju in spodbujanje k zdravemu načinu življenja, vključno z oceno tveganja na primarnem nivoju, lahko pomembno spremenijo prihodnost preprečevanja možganske kapi [1].

Avtorja

prim. prof. dr. Bojana Žvan, dr. med., višja svetnica, specialistka nevrologinja
dr. Marjan Zaletel, dr. med., specialist nevrolog

VIRI

  • Meschia JF, Bushnell C, Boden-Albala B et al. Guidelines for the Primary Prevention of Stroke. A Statement for Healthcare Professionals From the American Heart Association/American Stroke Association. Stroke. 2014; 45(12): 3754–832.

  • Boehme AK, Esenwa C, Elkind MSV. 2017 [cited 2019 Jun 13]. Available from: Stroke Risk Factors, Genetics, and Prevention. https://www.ncbi.nlm. nih.gov/pmc/articles/PMC5321635/.