DEMENCA – Kaj je demenca?

Demenca je skupek simptomov, ki povzročijo obsežnejši upad kognitivnih sposobnosti in posamezniku onemogočijo samostojno izvajanje vsakodnevnih opravil kot so osebna higiena, oblačenje, prehrana, upravljanje s financami ipd. Demenca ni del normalnega stanja, ampak gre za kronično napredovalno možgansko bolezen, ki jo povzročajo spremembe na možganskih celicah in prizadene nekatere možganske funkcije, kot so spomin, mišljenje, načrtovanje, orientacija, razumevanje, govorno izražanje, prepoznavanje, presoja, …) [1, 2].

Čeprav demenca ni običajen proces staranja, pogosto prizadene ravno starostnike. S staranjem prebivalstva narašča tudi pojavnost demence. Pri starosti nad 65 let ima demenco vsaka peta oseba, pri starejših od 80 let pa je ta še pogostejša in prizadene vsako trejo osebo. Na svetu ima demenco kar približno 50 milijonov oseb, v Evropi približno 10 milijonov, v Sloveniji pa je obolelih več kot 32.000 [3, 4].

Vzrokov za nastanek demence je več, najpogostejši je Alzheimerjeva bolezen, ki povzroči več kot 50% vseh demenc, sledijo mu možgansko žilne bolezni (vaskularna demenca), bolezen z Lewyjevimi telesci, frontotemporalne motnje, Parkinsonova bolezen, Huntingtonova bolezen, Pickova bolezen in drugih možganskih bolezni [5]. Pri približno 5 do 10 % bolnikov z demenco je vzrok za nastanek demence možno ozdraviti [2].

Skrb za bolnike z demenco predstavlja težko čustveno in tudi finančno breme za družinske člane bolnika in celotno družbo. Za bolnike je sprva možno skrbeti doma, slej ali prej pa je za mnoge potrebna institucionalizacija [2].

Vrste demence

Najpogostejši vzrok demence je Alzheimerjeva bolezen, ki je kronična degenerativna počasi napredujoča bolezen možganov, neznanega nastanka in je zaenkrat še neozdravljiva. Demenca zaradi Alzheimerjeve bolezni predstavlja več kot 50 % vseh demenc, njena pogostost hitro narašča s starostjo. Bolezen se običajno začne z blagimi simptomi in potrebuje nekaj časa za diagnozo. V možganih v senilnih lehah se tvori nenormalna oblika beljakovine amiloid, ki se nalaga v zunanjih plasteh možganov in tvori skupke. Skupki negativno vplivajo na živčne celice oz. nevrone, saj le-ti pričnejo odmirati in tvoriti nevrofibrilarne pentlje. Zaradi omenjenih procesov se možgani lahko skrčijo in tehtajo manj kot običajno. Bolezen se začne kazati z blagimi simptomi, kot so pozabljivost, tesnoba, depresija in spremembe vedenja. Demenca napredujejo počasi, simptomi se slabšajo postopoma [5, 6].

Druga najpogostejša oblika demence je vaskularna demenca, ki nastane zaradi zmanjšanega, motenega ali celo prekinjenega dovoda krvi in posledično kisika v možgane ali del možganov. To se lahko pojavi tudi kot posledica večih zaporednih možganskih kapi. Vaskularna demenca predstavlja 15 do 20 % vseh demenc in se najpogosteje prične med 60. in 70. letom starosti. Simptomi vaskularne demence so prizadet govor, spremembe osebnosti oz. vedenjske spremembe, tavanje in težave s spominom ter pozornostjo, spremljajo jo lahko tudi glavobol, vrtoglavica in motnje spanja [7]. Vaskularno demenco lahko povzročijo tudi prevelika telesna masa, previsok krvni tlak, kajenje in previsoka raven holesterola [8].

Demenca z Lewyjevimi telesci je postala poznana kasneje, predstavlja pa približno 15 % bolezni demenc. Gre za nekakšno kombinacijo Alzheimerjeve in Parkinsonove bolezni, zato se le-ta v začetku kaže s simptomi ene ali druge bolezni. Pojavijo se spominske motnje, težave z govorom, tresenje, počasnost ali zmanjšana gibljivost in pogosti padci, v nadaljevanju pa se lahko pridružijo še prividi, prisluhi ter blodnje. Lewyjeva telesca so prisotna v perifernem, avtonomnem živčevju, kar je pogosto vzrok za ponavljajoče padce in prehodne izgube zavesti [5].

Redkejša oblika demence je frontotemporalna demenca, delež primerov je približno 5 do 7 %. Gre za demenco, ki se lahko pojavi že po 40. letu starosti in je v 20 do 40 % primerov dedna. Pri bolnikih se pojavi atrofija dela možganov in odmiranje nevronov, propadati začneta čelni in senčni reženj možganov, kar pogosto spremljajo motnje govora in spremembe vedenja. Manj značilne so motnje spomina oz. se le-te pojavijo kasneje tekom bolezni [5, 7].

Druge oblike demence so še alkoholna demenca, demenca pri Parkinsonovi bolezni, Huntingtonovi bolezeni, Creutzfeldt-Jakobovi bolezni, HIV-u, posttravmatska demenca in še nekatere druge [1, 7].